Pandemija je močno vplivala na različne oblike kulturnega življenja, med njimi na predstavitve novih knjig slovenskih založb. Založba ZRC je bila danes spet primorana poseči po spletni predstavitvi, kar pa vendarle ni tako slabo, saj interesenti lahko spremljajo dogajanje kjerkoli že so, četudi v Indiji, od koder spremljam uvodni nastop vedno iznajdljive in suverene povezovalke in voditeljice tiskovnih konferenc Agate Tomažič. Tiskovne konference snemajo tudi sicer, kar bi morali prevzeti tudi drugi.
Agata Tomažič na tiskovni konferenci, foto ekran
Agata Tomažič je najprej dala besedo Tomažu Mastnaku in njegovi predstavitvi knjige o Afganistanu, kjer je NATO doživel vojaški poraz in po besedah predstavljalca to morda že pomeni konec ameriškega imperija.
Tomaž Mastnak, foto ekran
Knjigo Afganistan: konec okupacije sta napisala dva avtorja: Nancy Lindisfarne in Jonathan Neale, prevedel jo je Tadej Turnšek, spremno besedilo pa napisal Tomaž Mastnak.
Naslovnica
Afganistan: konec okupacije avtorjev Nancy Lindisfarne in Jonathana Neala jasno in nazorno prikazuje zadnjega pol stoletja afganistanske zgodovine, ki se je zaključila z nedavnim izgonom zahodnih okupacijskih sil iz države.
Besedilo je oprto na izjemno poznavanje Afganistana in njegovih prebivalcev, saj sta pisca, ameriško-britanska antropologa, tam začela z raziskovalnim delom pred skoraj petdesetimi leti. Njuna pripoved zajema sovjetsko vojaško intervencijo v Afganistanu, državljansko vojno, ki je sledila sovjetskemu umiku iz države, talibanski prevzem oblasti sredi 90. let prejšnjega stoletja, ameriški napad na državo konec leta 2001, ki je talibane odstranil z oblasti, in nadaljnjih dvajset let okupacije s pomočjo evropskih vojsk. Besedilo je bilo napisano takoj po osvoboditvi Afganistana in s svojo informativnostjo ter zavračanjem stereotipov in predsodkov pomembno prispeva k razumevanju tega prelomnega svetovnozgodovinskega dogodka. Doslej je bilo prevedeno v osem jezikov. (Iz predstavitve založbe).
Tomaž Mastnak, foto ekran
Tomaž Mastnak je ob predstavitvi knjige najprej poudaril, da so se za prevod odločili iz dveh poglavitnih razlogov. Prvi je, da gre za zgodovinski dogodek, ki bo vplival na politična razmerja sil v svetu. NATO je v Afganistanu doživel vojaški poraz in mnogi vidijo v osvoboditvi Afganistana začetek konca ameriškega imperija. Ta dogodek bo gotovo imel pomembne geopolitične posledice. V Afganistanu se namreč sekajo vse evrazijske integracije. Leži na izjemno pomembnem geopolitičnem strateškem položaju. Poleg tega gre za državo, ki je bogata z redkimi minerali in kovinami.
Drugi razlog za prevod je, ker o Afganistanu vemo relativno malo, zato pa imamo toliko več predsodkov in stereotipov. Poleg tega je to, kar vemo in slišimo o Afganistanu, obarvano s sovražno propagando.
Besedilo, ki smo ga prevedli, je kratko, pregledno in zelo jasno napisano, zelo informativno in med vsemi besedili, ki so bila napisana in objavljena po koncu okupacije, in odtlej najuspešneje združuje poglobljeno strokovno znanje s popularnostjo prikaza, z razumljivim jezikom, v katerem je napisano.
Avtorja sta dva ameriško – britanska antropologa, ki sta začela raziskovati Afganistan že pred pol stoletja. Gre za izjemna poznavalca te države in njenih prebivalcev.
O kvaliteti teksta ne nazadnje priča že dejstvo, da je slovenski prevod že osmi.
Vsebinsko avtorja obravnavata zadnjih petdeset let afganistanske zgodovine; začenjata s sovjetsko vojaško intervencijo, nadaljujeta z državljansko vojno, ki je sledila umiku Sovjetske zveze iz Afganistana, govorita o tem, kako so talibani sredi devetdesetih let in zakaj so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, nadalje govorita o ameriškem vojaškem napadu na državo in o dveh desetletjih okupacije, ki je sledila.
Na žalost smo v tej okupaciji sodelovali tudi Slovenci in si po nepotrebnem umazali roke, je dejal Mastnak.
Mastnak je ob koncu še enkrat poudaril, da je eno najmočnejših držav in najdražjih vojsk na svetu porazila ena najrevnejših držav. Talibani so zmagali, ker so imeli podporo ljudstva, v vsakem primeru pa večjo podporo, kot jo je imela vlada, ki so jo nastavili okupatorji.
Afganistanci niso podpirali talibane zato, ker bi jih ljubili, ampak zato, ker je bila okupacija izjemno okrutna in koruptivna, talibani pa so bili edini, ki so se proti njej bojevali.
Avtorja govorita tudi o tem, da ni šlo le za ameriški vojaški poraz, ampak tudi za politični poraz vojne proti terorizmu, ki je obarvala začetek našega stoletja. Avtorja govorita o prelomnem zgodovinskem dogodku in da se bo ameriški politični vpliv v svetu odslej zmanjšal.
Avtorja precej govorita tudi o feminizmu; o tem sta sicer veliko pisala; kot je znano, je bil napad na Afganistan in okupacija opravičevana v imenu obrambe afganistanskih žensk. To opravičevanje so prevzeli tudi feministi in feministke na Zahodu ter v Afganistanu. Dejstvo, da so se feministi postavili na stran okupatorjev, bo imelo za feminizem katastrofalne posledice.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec