Metka Krašovec (1941–2018), ena najvidnejših slovenskih umetnic, je leta 2016 Narodni galeriji podarila 251 del iz svojega obsežnega in raznovrstnega opusa. Tako je Narodna galerija dobila neprecenljivo darilo, reprezentativno zbirko, ki obenem izkazuje tudi veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke Metke Krašovec Narodni galeriji kot skrbnice najdragocenejše umetnostne dediščine našega prostora.
Metka Krašovec s Prešernovo nagrado, foto Marijan Zlobec
Metka Krašovec – Brez naslova
Na razstavi, ki bo na ogled od 2. februarja do 8. maja 2022, predstavljajo manj znani del opusa Metke Krašovec, komorna in intimna dela, v katerih se zrcali bistvo njene umetnosti.
Metka Krašovec ob odprtju knjižnice Tomaža Šalamuna decembra 2016 v Ljubljani, foto Marijan Zlobec
Izpostavili so dvainštirideset risb in eno sliko iz donacije, in jih postavili v kontekst poezije Tomaža Šalamuna, življenjskega in ustvarjalnega sopotnika Metke Krašovec.
Metka Krašovec – And I go back to black
Izbor risb in pesmi so zaupali poznavalcu in občudovalcu slovenske poezije in slikarstva Metke Krašovec, igralcu Radku Poliču – Racu.
Lirična razstava je obogatena še z interpretacijami pesmi Radka Poliča Raca-a, ki jim obiskovalec lahko prisluhne z avdiovodniki, ki so na izposojo v galeriji ali preko kod QR s pametnimi telefoni.
Metka Krašovec, Apaga mis enojos …, 2011, bleščice, pastel, oglje, akril, grafit, papir, Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, foto Janko Dermastja
Iz predgovora dr. Barbare Jaki, direktorice Narodne galerije
“… V Narodni galeriji je utečena praksa, da umetniške donacije predstavimo javnosti na razstavi in v spremljevalni publikaciji. Po veliki pregledni razgrnitvi ustvarjanja Metke Krašovec v Moderni galeriji leta 2012 ter več drugih predstavitvah v Ljubljani, Mariboru in drugod smo se znašli pred dilemo, kako pripraviti razstavo. Želeli smo se osredotočiti na tisti del njenega opusa, ki je najmanjkrat razstavljen in zato širši javnosti najmanj znan, hkrati pa gre za dela, ki so komorna, najintimnejša in v katerih se najbolj zrcali bistvo umetnosti Metke Krašovec. To so barvno reducirani, skoraj monokromatski akvareli, risbe s peresom, ogljem, svinčnikom ali flomastrom in drobne risbe z bleščicami v mešani tehniki.
Razposajena Metka Krašovec z direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki na slovesnosti v JSKD, foto Marijan Zlobec
Želeli smo, da bi razstava osvetlila njeno delo z drugačno lučjo, morda celo v povezavi s poezijo, ki je spremljala vse njeno življenje, posebej pa v šestintridesetih letih skupnega življenja s pesnikom Tomažem Šalamunom (1941–2014). S Šalamunom sta se spoznala v Mehiki na praznik treh kraljev leta 1979 in začela ustvarjalni dialog slikarke in pesnika, odličnega umetniškega para, ki sta ga negovala vse življenje in kakršnih ni prav veliko niti na naših tleh niti v mednarodnem okolju. O tem odnosu je tudi sama večkrat pisala, morda še najbolj neposredno v besedilu h knjigi Šepetanje (2017, Mladinska knjiga): »Tomaž /…/ je vedno trdil, da sva si bila v osemdesetih letih, ko so nastajale moje risbe in slike na papirju, umetniško najbližje in da sva takrat inspirirala drug drugega.«
Metka Krašovec – Soba (vrata, miza, stol)
…Razmišljanje o predstavitvi donacije Metke Krašovec Narodni galeriji v navezavi s poezijo je dodatno spodbudilo srečanje z (avto)biografijo dramskega in filmskega igralca Radka Poliča – Raca. V njej opisuje ustvarjanje performansa ob Šalamunovi sedemdesetletnici, ki sta ga pripravila s hrvaško igralko Ano Karić. Ob branju se pred očmi zarisujejo risbe Metke Krašovec in kaže neizogibna bližina njenega dela s Šalamunovo poezijo, ki jo je sama pojasnila tudi z besedami: »Njegova podpora risbam v osemdesetih je bila ključna /…/ Rekel mi je, da so tudi njega inspirirale, kar me je zelo osrečilo.«
Tomaž Šalamun na razstavi Metke Krašovec v Equrni, foto Marijan Zlobec
To branje je napeljalo na misel, da predstavitev donacije pospremimo s tretjim velikim umetnikom Radkom Poličem – Racem. Dobri odzivi obiskovalcev na cikel Kustos za en dan, na katerem različni strokovnjaki, ki niso umetnostni zgodovinarji, predstavljajo izbrana dela iz zbirke Narodne galerije, so nas opogumili, da smo mu zaupali izbor risb Metke Krašovec in interpretacijo poezije Tomaža Šalamuna. Težko je najti besede, s katerimi bi izrazili hvaležnost, da se je odzval našemu vabilu in sprejel morda malo nenavadno vlogo kustosa, ki pa jo je izpeljal na najboljši možni način.
Metka Krašovec – Brez naslova
Pesmi in risbe je Rac za razstavo izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, zato si tudi v katalogu sledijo očiščene muzejske faktografije, brez naslovov, tehnike, mer in datacij. Obiskovalec lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhne posnetim Racevim interpretacijam posebej izbranih Šalamunovih pesmi in poglobljeno doživi novo, neke vrste celostno umetnino, delo treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov, ki svoje talente zrcalijo in oplajajo v kalejdoskopskem prepletu izrazov. ” (Po tiskovnem sporočilu).
Metka Krašovec – Brez naslova
Marijan Zlobec