Na 5. Zimski festival prihaja slavni tenorist Joseph Calleja

Peti Zimski festival se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Tako bo že jutri, 3. februarja, ob 19. 30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma večer opernih arij enega najslavnejših in najboljših aktualnih tenoristov na svetu. K nam prvič prihaja cenjeni malteški tenorist Joseph Calleja. Bil je napovedan že lani, a so se razmere tako poslabšale, da je celoten festival odpadel. Ni pa odpadla obojestranska želja, da bi koncert uresničili. Medtem pa je Festival Ljubljana že objavil video posnetek koncerta s pianistom Aleksandrom Gadžijevim in Simfoniki RTV Slovenija. Igra sijajno in se lepota zvoka klavirja sliši tudi na posnetku.

Joseph Calleja

Josepha Callejo bo pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja spremljal simfonični orkester Slovenske filharmonije, rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2022. Medtem je z orkestrom v Slovenski filharmoniji že vadil, SF pa je odlomek z vaje objavila na svoji FB strani.

Snema za slavno založbo DECCA

Na Zimskem festivalu bomo tako prisluhnili širokemu razponu opernega repertoarja Josepha Calleje, ki se razteza od del francoskih skladateljev do velikih liričnih in verističnih vlog. Sloviti tenorist Joseph Calleja se bo sprehodil čez repertoar arij, nastalih v 19. in 20. stoletju. Že s prvo nas bo postavil v čustveno razpoloženje, ko Verdijev Macduff objokuje svoja otroka, ki ju je umoril kralj Macbeth. Giuseppe Verdi je ena izmed štirih najpomembnejših figur italijanske romantične opere, ki jo sestavljajo še Rossini, Donizetti in Bellini. Macbeth je gotovo ena pomembnejših v nizu njegovih oper, doživela je velik uspeh.

Joseph Calleja nas bo popeljal še v čustvene ljubezenske izpovedi Massenetovega Wertherja, Bizetovega Don Joséja ter Cavaradossijevo poslovilno pismo za Tosco iz opere Tosca skladatelja G. Puccinija. Glavna protagonista sta zaljubljena slikar Mario Cavaradossi in diva Floria Tosca. Okrutni šef policije Scarpia postavi Tosco pred dejstvo, da bo, če se mu ne bo vdala, dal usmrtiti Cavaradossija, ki je spoznan za državnega izdajalca in zaprt. Zjutraj, ko zvonovi zvonijo nad rimskim gradom Sant’Angelo, kjer Cavaradossi čaka na usmrtitev, zazveni arija »E lucevan le stelle«, v kateri bo tenorist poosebil na smrt obsojenega junaka, kako opeva ljubezen do Tosce.

Koncertni spored ponuja še Cileajevo arijo »La dolcissima effigie« iz opere Adriana Lecouvreur, v kateri Mavricij opeva svojo sentimentalno naklonjenost Adriani in hrepeneče čakanje Enza Grimalda na ljubljeno Lavro, ki ga je v operi Gioconda uglasbil skladatelj Ponchielli. V zadnji ariji na sporedu pa bo Calleja poosebil Frederica iz opere Arležanka, kjer izliva svoja trpeča čustva zaradi zlomljenega srca. Program dopolnjujejo instrumentalni deli (med redkeje izvajanimi bo znameniti Ples ur iz Gioconde) in intermezzi iz oper, ki jih bo pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja izvedel naš odlični orkester Slovenske filharmonije.

Ta se lahko s svojimi predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) ter prvo Slovensko filharmonijo (1908−1913) pohvali z bogato tradicijo, kar ga uvršča med najstarejše podobne institucije v Evropi.

Gianluca Marcianò na tiskovni konferenci 2020, foto Marijan Zlobec

Na Malti rojeni tenorist Joseph Calleja sodi med najuspešnejše koncertne umetnike 21. stoletja. Zaradi medenega glasu, ki spominja na legendarne italijanske operne pevce, se ga je na gostovanjih prijel vzdevek novi Pavarotti. Leta 1997 je na Malti debitiral z vlogo Macduffa v Macbethu, v letih kasneje pa je zmagal na Carusovem tekmovanju v Milanu in Domingovi Operalii.

Pot ga je kasneje vodila na odre svetovnih opernih hiš, med drugim v Kraljevo operno hišo Covent Garden v Londonu, Dunajsko Državno opero, Nemško opero v Berlinu, Metropolitansko opero v New Yorku, Opero v Strasbourgu in Washingtonu, prav tako pa je sodeloval s številnimi priznanimi umetniki, kot so Ana Netrebko, Elina Garanča, Plàcido Domingo, Rolando Villazón, Bryan Terfel, sir Antonio Pappano, Ricardo Chailly in drugi. Leta 2012 je postal malteški kulturni ambasador, prejel pa je še najvišje priznanje londonske revije Gramophone Artist of the Year.

Program:

G. Verdi: Baletna glasba iz opere Macbeth

G. Verdi: »Ah, la paterna mano«, arija Macduffa iz opere Macbeth

C. Saint-Saëns: Bacchanale iz opere Samson in Dalila

J. Massenet: »Pourquoi me réveiller«, arija Wertherja iz opere Werther

G. Bizet: Preludij k tretjemu dejanju opere Carmen

G. Bizet: »La fleur que tu m’avais jetée«, arija Don Joséja iz opere Carmen

G. Puccini: Intermezzo iz opere Madama Butterfly

G. Puccini: »E lucevan le stelle«, arija Cavaradossija iz opere Tosca
 ***

F. Cilea: Intermezzo iz opere Adriana Lecouvreur
F. Cilea: »La dolcissima effigie«, arija Mavricija iz opere Adriana Lecouvreur
A. Ponchielli: Ples ur iz opere Gioconda
A. Ponchielli: »Cielo e mar«, arija Enza Grimaldija iz opere Gioconda

R. Leoncavallo: Intermezzo iz opere Glumači
F. Cilea: »La solita storia del pastore«, arija Federica iz opere Arležanka

A. Lara: Granada

https://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Calleja

Marijan Zlobec