Celjska Mohorjeva družba napoveduje po Leksikonu imen še Leksikon priimkov, s čimer bo Slovenija oziroma Slovenci statistično in leksikalno obdelani in se bo vsakdo, vsaj posredno s pomočjo podatkov o njegovem priimku, lahko prepoznal in ugotovil, kako redek osebek je na slovenski zemlji ter med slovenskimi rojaki, s tem pa že uvrščen v katalog in po svoje ovekovečen.
Naslovnica 992 strani debelega Leksikona priimkov
Po Leksikonu imen (Celjska Mohorjeva družba 1988, dopolnjene izdaje 1996, 2001, 2008) zdaj med Slovence prihaja tudi Leksikon priimkov, glede na svojo pomembnost že dolgo časa težko pričakovana knjiga.
Leksikon imen, izdaja iz leta 2008
Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti. Janez Keber se je v Etimološki in Leksikološki sekciji Inštituta kot raziskovalec ob rednem leksikografskem in leksikološkem delu za to nalogo kalil skoraj 40 let. Sodeloval je pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri slovarskem delu Slovenskega pravopisa, je avtor Slovarja slovenskih frazemov (2011), sodeloval je pri Slovarčku jezikovnega izrazja, od leta 1995 do 2008 je bil glavni urednik revije Jezikoslovni zapiski. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij.
Leksikon priimkov na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Avtor Janez Keber v njem po treh desetletjih preverjanj v praksi pojasnjuje priimke glede na izvor in obliko, pogostnost in prostorsko razporejenost, prve ali zgodnje zapise v starih dokumentih oziroma virih, priimkovno podstavo in besedotvorno sestavo ter pomen. Leksikon je tako uporaben bodisi za poljudno bodisi za strokovno raziskovanje priimkov v Sloveniji.
Janez Keber, foto CMD
Janez Keber, slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikolog, leksikograf, publicist in urednik, je slovenski kulturni prostor vidno zaznamoval z izjemnim raziskovalnim delom o imenih (Leksikon imen, Celjska Mohorjeva družba 1988, 1996, 2001, 2008), priimkih (Leksikon priimkov, Celjska Mohorjeva družba 2021) in frazemih (Živali v pripodobah I, II, Celjska Mohorjeva družba 1996, 1998; Slovar slovenskih frazemov, Založba ZRC 2011). Po diplomi na slavistiki Filozofske fakultete v Ljubljani je deloval na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Svoje raziskovanje je posvetil predvsem slovenskemu imenoslovju in frazeologiji, kot slovaropisec pa je sodeloval pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pri slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 ter pri Slovarčku jezikovnega izrazja. V letih 1994–2008 je bil tudi urednik glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski, prve čisto jezikoslovne znanstvene revije v Sloveniji. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec