KRITIK.si

Bengalski zaliv v Indiji je za kopalce zaprt in ogromne peščene plaže, na katerih je prostora za sto tisoč ljudi, samevajo, kot da je tam leglo pandemije, ki je sicer v državi zabeležila že 36,6 milijonov okužb in 485 tisoč mrtvih, kar pa je glede na število prebivalcev (leta 2020 1,38 milijarde) pravzaprav zelo malo. Slovenija je neprimerljivo slabša, a tega dejstva premnogi ne jemljejo resno ali kot resničnega. V Indiji so maske zahtevane povsod, prepovedan pa je izhod med deseto uro zvečer in šesto zjutraj, v nekaterih mestih so ukrepi še hujši ali strožji.

Dostopi na plažo so zaprti, vse fotografije Marjan Zlobec

Vseeno sem se z lokalnim avtobusom odpravil v moderni obmorski predel Chennaia ali Madrasa, da bi plaže vsaj videl, čeprav se je kmalu izkazalo, da le s ceste, saj so bili vsi vhodi do širokih peščenih plaž zaprti in zastraženi.

Če ni plaže, pa so vsaj skupinski posnetki v mestu

Ženske so v mestnem prometu v avtobusih na levi strani, moški pa na desni

Raznašalec pijače policajem

Pogled na ta razkošni celo spomeniško urejen predel velemesta vzbuja povsem drugačne občutke, kot jih še malo poprej med vožnjo z avtobusom skromnejši ali revnejši predeli, kjer pa je zelo veliko ljudi; vse se kuha in prodaja, razstavlja in ponuja, trguje in prepričuje. Indijci jedo z rokami, tako kot še v marsikateri državi in se jim zdi to povsem normalno. Rok si pred začetkom hranjenja ne umijejo, po obedu pa kot mislijo, da imajo roke umazane. Večinoma k pipi in koritu le gredo, seveda pa tam ni ne mila in še manj brisač, tako da si rok nimajo kam obrisati.