Tema Binkoštnega festivala v Salzburgu 2022 je Sevilla

Leta 2022 se umetniška voditeljica salzburškega Binkoštnega festivala (od 3. do. 6. junija) Cecilia Bartoli osredotoča na Sevillo, ki je navdihnila neprimerljivo število skladateljev. V Sevilli in okolici naj bi bilo kar 153 oper. To je mesto, ki združuje edinstveno mešanico ponosnih starodavnih kultur, ki so ustvarile in navdihnile neverjetno raznoliko glasbo, samo mesto pa očara obiskovalce s svojo osupljivo svetlobo, vročino in opojnim vonjem pomarančnih cvetov. Cecilia Bartoli je umetniška voditeljica junijskega festivala že od leta 2012, spričo njene uspešnosti in odmevnosti programov, ki jih vsaj z eno opero ponovijo še poleti, pa so ji pogodbo podaljšali do leta 2026.

Cecilia Bartoli, foto Decca/Uli Weber

»Ne vem, ali je bilo slučajno ali ne, ampak moja debitantska vloga profesionalne operne pevke je bila Rosina v Seviljskem brivcu! Sam Rossini je velik del svojega slovesa dolgoval človeku iz Seville: velikemu tenoristu Manuelu del Pópulu Vicenteju Garcíi, ki se je rodil v tem mestu leta 1775 in se je v svoji karieri odlikoval v številnih Rossinijevih operah. Po zaslugi Manuela Garcíe in pozneje njegovih hčera Marie Malibran in Pauline Viardot se je sreča Il barbiere di Siviglia tako dramatično spremenila, od katastrofe prve predstave do izjemne slave, ki jo še vedno uživa. Ta čudovita opera je bila moj temeljni kamen mednarodne kariere in tako se z veseljem vračam k njej – morda zadnjič – poleg nekaterih mojih najljubših kolegov, z dirigiranjem Gianluce Capuana in z novo uprizoritvijo režiserja Rolanda Villazóna,« pravi umetniški voditeljica Cecilia Bartoli.

Gianluca Capuano, foto SF/Monika Rittershaus

Navdušujoč v maskah in preobleki, parodiji in groteski, performansu in pretvarjanju, je Seviljski brivec Gioachina Rossinija prežet z duhom karnevala. Figaro postane nekaj takega kot soavtor opere, še posebej glede na to, da pogosto izstopi iz dogajanja, da bi ga komentiral z distance, zaradi česar se pojavi kot gledališče znotraj gledališča. Rolando Villazón bo razširil metagledališko dimenzijo, ki je značilna za opero, s čimer bo odprl nove možnosti za komedijo in trenutke poezije. Tu je še dodaten protagonist, ki ga uteleša italijanski umetnik, ki se hitro spreminja, Arturo Brachetti, sanjač, ki išče pobeg v stare filme. Kaj pa, če filmski liki nenadoma stopijo v resnični svet in se znajdejo v operi? Cecilia Bartoli poje vlogo Rosine, ki je zanjo posebna, saj je bila v vlogi, v kateri je debitirala kot profesionalna operna pevka. Ob njej se pojavi Edgardo Rocha kot Il Conte d’Almaviva, Alessandro Corbelli kot Figaro, Ildar Abdrazakov kot Basilio in José Coca Loza kot Fiorello. Gianluca Capuano bo vodil orkester Les Musiciens du Prince-Monaco, ki ga je ustanovila Cecilia Bartoli, in zbor Philharmonia Chorus z Dunaja. Premiera bo 3. junija v Hiši za Mozarta, druga uprizoritev bo v nedeljo, 5. junija.

Javier Perianes, foto FB

Pianist Javier Perianes bo pod naslovom Iberia v soboto, 4. junija, ob 11. uri na matinejskem klavirskem recitalu izvajal dela španskih skladateljev Enriqueja Granadosa, Manuela de Falle in Isaaca Albéniza. Albénizovo Iberio s svojo zbirko prizorov, ki jih večinoma navdihujejo kraji, odlikuje ritmični žar in razburljiva pianistična virtuoznost. Tehnično zelo zahteven klavirski cikel Goyescas Enriqueja Granadosa temelji na umetnosti slikarja in grafika Francisca Goye. El amor brujo Manuela de Falla je zrasel iz specifične mešanice plesa, igre in petja, kot jo uteleša flamenko umetnik Pastora Imperio.

Christina Pluhar, foto warnerclassics.com

Znamenitost Seville, Zlati stolp – La Torre del Oro – daje ime koncertu v soboto zvečer v Hiši za Mozarta. Do danes stolp simbolizira kulturno izmenjavo med Španijo in Latinsko Ameriko; tako bo na koncertu možno slišati tradicionalno glasbo obeh svetov. Glasbeno potovanje se začne s skladbami Alonsa Mudarre (1508—1580). Seviljski skladatelj se uvršča med najpomembnejše španske vihueliste (poseben tip stare španske kitare) 16. stoletja. Začenši z njegovimi deli, se glasbena pot nadaljuje v Južno Ameriko in »živi barok« tradicionalne glasbe. Christina Pluhar je pripravila dela za ta večer in z igranjem na teorbo vodi svoj ansambel L’Arpeggiata. Céline Scheen (sopran), Luciana Mancini (mezzosopran) in Vincenzo Capezzuto (alt) na bodo na tem edinstvenem večeru prevzele vokalne deleže. Ekspresivno in bogato ornamentirano petje, instrumentalni vložki, ki postavljajo kitaro v središče, dodatni ritmični učinki, kot so prepleteni vzorci ploskanja ali klikanje kastanjet, in zelo značilni plesi: v flamenku se vsi zlijejo v fascinantno umetniško obliko, ki jo je plesalka María Pagés pripeljala do svojega vrhunca.

María Pagés

Na binkoštno nedeljo bodo ona in njen ansambel ponudili flamenko večer na odru Skalne jahalne šole z naslovom Oda a la flor del naranjo (Oda pomarančnemu cvetu), kar pomeni, da bo ples flamenko prvič na odru kot celovečerni program Salzburškega festivala.

Dve deli, izvedeni med svetim koncertom El siglo de oro na binkoštni praznik v Kolegijski cerkvi, sodita med zgodnje mojstrovine španske »zlate dobe«. Cristóbal de Morales je svojo kariero začel kot otroški zborist v seviljski katedrali, preden se je zaposlil v Sikstinski kapeli, nato pa se je kot slavni skladatelj vrnil v Španijo. Njegova maša Missa Mille regretz pa ne temelji na koralu ali katerem koli drugem sakralnem vzoru, temveč na francoski ljubezenski pesmi. Med Moralesovimi učenci izstopa Seviljčan Francisco Guerrero. Guerrerova Missa de la batalla escoutez prav tako temelji na šansonu: La Guerre Clémenta Janequina.

Jordi Savall, foto Wikipedija

Jordi Savall bo dirigiral La Capella Reial de Catalunya in Hespèrion XXI. Pevci bodo Alessandro Giangrande, David Sagastume, Gabriel Díaz (kontratenorji); tenorista Lluís Vilamajo in Víctor Sordo; baritonist Furio Zanasi in basista Pieter Stas ter Javier Jiménez Cuevas.

Staro mestno jedro Seville je še danes polno nesmrtnih likov iz sveta opere, preteklosti in sedanjosti. Koliko trgov ločuje fevdalno posest Komendnika iz Don Giovannija od hiše Doktorja Bartola? Kje je godrnjavi Leporello čakal Don Giovannija, preden je bil priča usodnemu dvoboju? Na kateri balkon sta Figaro in Almaviva splezala z lestvijo, da bi Rosino rešila iz hiše njenega skrbnika? In kje ob mestnem obzidju je bila gostilna Lillas Pastia, kjer je zapeljiva Carmen želela zaplesati seguidillo?

Zaključni koncert Binkoštnega festivala bo v ponedeljek zvečer v Veliki festivalni dvorani z gala koncertom Carmencita & Friends, z nastopajočimi, kot bi brali Kdo je kdo iz sveta opere. Maria Agresta, Rebeca Olvera, Piotr Beczala, Plácido Domingo, John Osborn, Rolando Villazón, Ildar Abdrazakov in seveda umetniška voditeljica Salzburškega binkoštnega festivala, Cecilia Bartoli sama; skupaj bodo peli arije, duete in ansamble iz Mozartovih oper, Bizeta in Rossinija. Gianluca Capuano bo dirigiral ansamblu Les Musiciens du Prince-Monaco.

Marijan Zlobec