Slovenska matica se je dejavno vključila v letošnji spletni Slovenski knjižni sejem in bralcem ponudila širok izbor iz svoje založniške dejavnosti. Največji njen tovrstni dosežek v zadnjih mesecih je doslej še skoraj nič predstavljena študija o vseh evropskih jezikih. Napisal jo je, morda zelo presenetljivo, antropolog in sociolog, pisatelj in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta in ima naslov Jeziki in ljudstva Evrope. Avtor naniza kar 212 jezikovnih gesel in s podrobno analizo vseh teh jezikov in ljudstev, ki jih govorijo, zelo prepričljivo dokazuje, čeprav se s političnim vidikom v bistvu ne ukvarja, da je Evropa ječa ljudstev in njihovih jezikov, v širšem smislu pa ječa narodov. Ta skrbna analiza evropskih jezikov v živi rabi je največji analitični dosežek, ki bi ga moral poznati sleherni intelektualec. Žal je avtor zbolel in ni bilo še nobene javne predstavitve. Naj dodam nekaj misli same založbe SM.
Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpno in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel. Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti, uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne pestrosti stare celine. Knjiga je izšla s podporo Ministrstva za kulturo ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije.
Sam pogrešam bolj detajlno podobo jezikov v povečanih zemljevidih, tako da bi se prisotnost različnih jezikov v več državah pokazala v bolj jasni grafični podobi. Na primer v Furlaniji Julijski krajini ni prikazano, da tam živijo Slovenci, ki govorijo slovensko, ampak so ob Italijanih le še Furlani s furlanščino.
Knjiga nehote ali v kontekstu spregovori o pomenu in vrednotah Slovenije kot majhne samostojne države s svojim uradnim jezikom slovenščino.
Spomnimo se neuspešnega osamosvajanja Kataloncev in poizkusa odcepitve Katalonije od kraljevine Španije ter ustanovitve lastne države, republike s katalonščino kot uradnim jezikom, celo na podlagi referendumske odločitve o neodvisnosti Katalonije. Izjava najvišjega predstavnika EU, predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja: “Kam pa bi prišli, če bi vsem ljudstvom v Evropi dovolili, da ustanovijo lastno državo ? Potem bi Evropa imela 90 držav,” pove ogromno.
Slovenska matica v decembru napoveduje izid kar nekaj novih knjig.
Slovenska Istra II. Zgodovina in družba
Razkošna monografija Slovenska Istra II: Zgodovina in družba na več kot petsto straneh predstavlja zgodovinski razvoj in kulturno izročilo, na katerih temelji današnji življenjski utrip te pokrajine. Svojevrsten zgodovinski razvoj je urednikoma narekoval pregled najstarejše poselitve in formiranja mestnih komun Kopra, Izole in Pirana v stoletjih Serenissime, preučitev stoletne avstrijske vladavine z vzpostavitvijo rapalske meje, pregled časa, ki so ga zaznamovale narodnoosvobodilna borba, zakulisna diplomatska borba za priključitev cone B k matični Sloveniji in tragična usoda italijanskega prebivalstva. Poglavje demografskega razvoja med letoma 1857 in 2019 z ljudskimi štetji prikazuje spremembe etnične podobe območja. V mozaiku razgibane preteklosti in družbenoekonomskega razvoja so tudi kritični pogledi, skozi katere pronica pretekla pa tudi današnja podoba prostora, ki je z določeno zamudo kot zadnji vstopil v slovenski nacionalni prostor, s tem pa tudi v našo narodno in kulturno zavest. Sozaložnik je Libris, d. o. o. Izid vseh knjig SM je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Marko Uršič: Presežne prisotnosti. Eseji o Plotinovi metafiziki svetlobe
Uršičeva nova knjiga Presežne prisotnosti je tematsko enotna in metodološko temeljita filozofska monografija o metafiziki svetlobe pri najpomembnejšem filozofu pozne antike, utemeljitelju novoplatonizma Plotinu (3. st. n. št.), obenem pa je to izrazito avtorsko delo, v katerem se teoretski diskurz prepleta z osebno filozofsko in duhovno kontemplacijo umskega sveta v (novo)platonizmu in širše. Tematika je strukturirana v treh nizih filozofskih esejev oziroma razprav: prvi niz govori o »sijočem kraljestvu« Uma, v drugem nizu, ki tvori osrednji in najdaljši del knjige, avtor premišljuje o duši v njeni dvojnosti (in obenem enosti) med duhom in telesom, v tretjem nizu z naslovom
»Krogi Luči«, ki je po obsegu najkrajši, vendar vsebinsko najbolj zgoščen, pa je avtor izbral iz Plotinovega opusa devet odlomkov za svoje filozofsko-pesniške meditacije o Enem-Dobrem. Poleg obsežnih sprotnih opomb »pod črto« so na koncu knjige tudi bibliografija, seznam navedkov iz Plotinovih traktatov ter imensko kazalo.
Spremni besedi: Alojz Kralj, Tadej Bajd
Monografija z bogatim slikovnim gradivom opisuje življenje in delo slovensko-ameriškega znanstvenika dr. Aleša Strojnika, ki je v povojni Jugoslaviji zaslovel s prvim domačim elektronskim mikroskopom, v tujini pa uživa velik sloves kot avtor in graditelj tehnično najnaprednejšega elektronskega mikroskopa tistega časa. Poleg tega je bil tudi graditelj letal, ki so izkoriščala laminarni zračni tok. Z njimi je dosegal rekordne rezultate. V skrbno razporejenih poglavjih so predstavljeni Strojnikovi znanstveni uspehi na področju izobraževanja, njegove avtorske knjige in učbeniki ter prispevki, ki jih je objavljal doma in v tujini. V ozadju njegove poklicne poti se vseskozi odstirajo tudi znanstvenikovo osebno doživljanje, nagnjenost h kritičnemu premisleku, njegov značaj, odnosi v družini in v širši skupnosti. Vse to je prepleteno z reminiscencami pisca knjige, njegovega sina Primoža Strojnika, doktorja elektrotehnike, ki živi v Los Angelesu (ZDA) in spada med vodilne ameriške strokovnjake za stimulacijo električno vzdražljivih organov. Z izidom monografije obeležujemo stoletnico rojstva profesorja Aleša Strojnika.
Milček Komelj (ur.): Pisatelj in umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc
Emilijan Cevc je bil osrednja osebnost med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji, učenci profesorja Franceta Steleta. V mladosti se je sprva posvečal literaturi, predvsem pisanju lirske proze, ki je s svojo čustveno neposrednostjo in človeško globino potem prevzela cele generacije bralcev, a zaradi avtorjevega omahovanja doživela ponoven izid šele v njegovih poznih letih. V njej je zajet že ves Cevčev odnos do življenja, Boga, narave in umetnosti, prav tak, kakršen je razviden tudi iz njegovega poznejšega umetnostnozgodovinskega pisanja. Po vojni, ko je doštudiral umetnostno zgodovino, se je posvečal predvsem odkrivanju in preučevanju našega tedaj še komaj znanega srednjeveškega kiparstva, sicer pa je raziskoval vsa likovna umetnostna področja na celotnem slovenskem ozemlju, še posebno na osrednjem Škofjeloškem, in tudi v zamejstvu. Uveljavil pa se je tudi kot najbolj eminenten spremljevalec in pojasnjevalec sodobne likovne umetnosti, za nekatere od svojih starejših sodobnikov in vrstnikov že kar kot kongenialen. Izid knjige je podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbirka Odstiranja
Vesna Mikolič (ur.): Življenje in delo Štefana Barbariča
Znanstvena monografija predstavlja zaslužnega slovenista in literarnega zgodovinarja Štefana Barbariča, doma iz Turnišča v Prekmurju. Po študiju slavistike in hungaristike v Ljubljani in Budimpešti je bil najprej gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju, in že v tem obdobju je začel prevajati literarna dela iz madžarščine. Pozneje je bil asistent na ljubljanski univerzi, nato predavatelj slovenske književnosti in jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, doktoriral pa je leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Kot literarni zgodovinar je Barbarič raziskoval različna obdobja slovenske literature, obravnaval teoretična vprašanja literarne vede in delo nekaterih literarnih zgodovinarjev.
Študij na Madžarskem in povojna izpopolnjevanja v Budimpešti so ga oblikovali v enega najpomembnejših slovenskih hungaristov, med njegovim prevajalskim opusom pa izstopajo prevodi mladinske književnosti. Izid knjige sta podprli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Mestna knjižnica Ljubljana.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/10/29/bo-slovenija-priznala-neodvisno-republiko-katalonijo/
Marijan Zlobec