V Salzburgu je po hudi bolezni preminil znani basist in glasbeni pedagog, profesor Alfred Burgstaller. V Sloveniji smo ga poznali zlasti kot moža slavne mezzosopranistke Marjane Lipovšek, kot glasbenega pedagoga, pa tudi nastopajočega, saj je med drugim s Slovensko filharmonijo sodeloval pri koncertni izvedbi Verdijevega Trubadurja, izvedenega dvakrat v celoti v Cankarjevem domu in na gostovanju v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, nastopil pa je tudi na slovesni izvedbi Mozartovega Requiema v okviru Evropskega meseca kulture leta 1997 v Slovenski filharmoniji. Zanimivo je, da je z njim za Naše razglede pred kakimi 35 leti naredil intervju nekdanji pevec, kasneje predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle.
Marjana Lipovšek in Alfred Burgstaller na praznovanju slovenskega kulturnega praznika na Prešernovem trgu pred leti, foto Marijan Zlobec
Alfred in Marjana sta se spoznala na študiju glasbe na Akademiji za glasbo v Gradcu. Vnela se je ljubezen, zatem poroka in skupaj sta bila kar 46 let; od poroke leta 1975. Marjana je po diplomi iz klavirja in glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter petju v več zborih (APZ, SF) nadaljevala študij v Gradcu, kjer je vpisala solopetje, oratorijsko in operno petje. Tam pa je bil v isti študijski smeri tudi Alfred, ki je pozneje postal član dunajske Državne opere, z Marjano pa sta nastopala na mednarodnih opernih in koncertnih odrih.
Po njenih selitvah z Dunaja v Hamburg in München, kjer je bila članica vseh treh oper, sta se odločila, da bo on kot izrazit pevski pedagod bolj umetniško sledil svoji ženi, jo pripravljal za nastope in bil kritični opazovalec njene vsakokratne pripravljenosti. Ta vidik življenjskega in glasbenega sožitja se je pokazal za odlično izbiro, saj sta tako lahko skoraj vedno potovala skupaj.
Svoj dom sta si najprej omislila na Dunaju, potem pa še v Salzburgu, od koder je Alfred doma. Salzburg je bil veliko festivalsko izhodišče za vse nastopa Marjane Lipovšek, ob tem pa še njuna skupna pevska šola na Mozarteumu v času Salzburških slavnostnih iger. Alfred je na kurzih prevzemal tehnično plat petja, z vsemi nujnimi podrobnostmi, Marjana pa interpretacijo vlog ali samospevov.
Alfred Burgstaller je pogosto nastopal tudi sam; med drugim sem ga videl kot solista v Mozartovem Requiemu v eni izmed salzburških cerkva.
Njegova vloga sopotnika, umetnika, neskončno blagega človeka, humanista, izobraženca, vljudnega, dobrovoljnega, dobrega srca, sugestivnega, polnega življenjskega optimizma… je pomenila sožitje dveh umetnikov, ko je treba biti vedno maksimalno pripravljen, še posebej ob vseh izzivih svetovne glasbene scene. Tu je bil on zelo strog, čeprav tega ni pokazal navzven.
Marjana Lipovšek je v njem našla idealnega življenjskega, umetniškega in človeškega sopotnika. Alfred Burgstaller se je naučil slovensko, med drugim tako, da je vsak večer Marjani prebral kakšno slovensko pravljico.
Alfred je bil vegetarianec, saj ni prenesel, da živali trpijo in umrejo zato, da bi se mi z njimi hranili.
Marjano in njenega Alfreda sem videl marsikje, ne le v Ljubljani, na Dunaju ali v Salzburgu; spominjam se Londona, kjer je Marjana pela v Elektri v Covend Gardnu, pa Madrida, kjer je ona pela v Bergovi Lulu v Teatro Real, pa Firenc, ko je gostovala Berlinska filharmonija s Claudiom Abbadom prav tako s scensko uprizoritvijo Straussove Elektre. Pa v Münchnu, ko je Marjana perla v Bergovem Wozzecku in Wagnerjevem Prstanu nibelungov ter Verdijevi Moči usode, pa na festivalu Praška pomlad, kjer je Marjana imela samostojen pevski recital v Rudolfinumu, koncertni dvorani Češke filharmonije.
Marjana in Alfred sta scensko nastopila zlasti na Dunaju, na primer v Ponchiellijevi Giocondi. Na Salzburških slavnostnih igrah je Alfred nastopal tudi sam, na primer kot solist v Mozartovi Maši v c – molu leta 1986.
Alfred se je od časa do časa rad odločil za izklop in potovanje na druge celine; tako je odšel v Indijo in se skupaj z budisti kopal v Gangesu, ali pa se odpravil v Afriko na Kilimandžaro. Ko sta bila v Londonu, ko je Marjana nastopila v Kraljevi operi Covent Garden in na recitalu v Wigmore Hallu, sta se odličila za izlet in ogled slavnih kamnov Stonehenge.
Takih svetovnih točk je bilo seveda na njunih glasbenih potovanjih veliko; po vsej Evropi, v ZDA ali na Japonskem.
Čeprav sta se odločila, da bosta svojo pedagoško dejavnost zelo skrčila, sta novembra 2019 imela svoj skupni pevski tečaj v Beogradu.
Basist Alfred Burgstaller se je rodil v Salzburgu. Najprej je študiral gradbeništvo na Tehniški univerzi v Gradcu, nato pa je prestopil na tamkajšnjo glasbeno akademijo, kjer je zaključil študij opernega petja in vokalne pedagogike. Nato je nadaljeval študij na Univerzi za glasbo na Dunaju pri prof. Eriku Werbi in diplomiral iz pesmi in oratorija. V zadnjem delu študija je bil že predan graški operni hiši in je lahko delal na številnih delih svojega predmeta.
Od leta 1985 do 1988 je bil Alfred Burgstaller član ansambla Dunajske državne opere in od takrat je deloval kot svobodni umetnik. Sledili so številni operni in koncertni nastopi po Evropi, Rusiji, ZDA in na Japonskem, sodelovanje na različnih festivalih, med drugim na Glasbenem poletju na Dunaju, na Salzburškem festivalu, na festivalu Aix en Provence, Savonlinni (Finska) in glasbenem festivalu Schleswig-Holstein.
Njegova posebna ljubezen so bile ruske pesmi. Na recitalu v Berlinu ga je odkril direktor Bolšoj Don Kosaken in ga zaposlil kot bas solista. Zaradi tega je opravil več turnej po Evropi.
Alfred je tako rad pel ruske pesmi in vloge in je Marjani pomagal pri interpretaciji vlog v Borisu Godunovu, Pikovi dami in Hovanščini, pa pevskih ciklih Modesta Musorgskega.
Kot avstrijski intelektualec je imel poseben posluh za pravilno petje in izgovarjavo nemških vlog ter še posebej nemškega samospeva v vseh izraznih niansah, kar je njegova žena Marjana Lipovšek sprejela in razumela kot njegovo največjo ljubezensko darilo in izpolnitev umetniške osebnosti.
Alfred je imel zelo lep, temen bas in bi zlahka napravil sam veliko basovsko kariero, a je v neki točki spoznal, da je njegova višja funkcija, če v svetovni vrh povzdigne svojo življenjsko izbranko in sopotnico Marjano, ki ji je iz spoštovanja do njene znane slovenske družine, očeta skladatelja, profesorja Marijana Lipovška, pustil samostojni slovenski priimek.
Alfred Burgstaller je osebno spoznal vse največje glasbenike zadnjih desetletij, pevke in pevce, dirigente, intendante, menedžerje, ljuditelje umetnosti, številne mlade pevke in pevce, ki so ob njem spoznavali, kako težak je pevski poklic, zahteven in neizprosen, kako terja ogromne napore in vztrajnost ob nenehnem študiju.
Alfred je bil z eno besedo dobričina, izjemno markantne postave in prava figura za kakšno voditeljsko vlogo ali funkcijo. Imed vseh možnih je izbral pravo in najvišjo: umetniško.
Dragi Alfred, tvoji slovenski prijatelji te ne bomo nikoli pozabili in smo ti hvaležni za vse izjemne trenutke, ure in dneve skupaj.
Marijan Zlobec