Slovenska matica v zadnjih dneh kar serijsko predstavlja svoje nove knjige, in to po vsej Sloveniji. Naslednja prireditev bo že drevi ob 19. uri v Novem mestu, v Knjigarni Goga, Glavni trg 6. SM vabi na predstavitev knjige Pisma iz Londona Lidije Matthews Zwitter. Z urednico knjige dr. Anjo Dular se bo pogovarjal predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič.
Knjiga predstavlja pomemben prispevek k poznavanju medvojne slovenske zgodbe, ker jo prikazuje z druge, doslej manj znane perspektive, s pisanjem Slovenke, živeče v tujini. Pravnica Lidija Zwitter je od leta 1933 živela v Londonu. Leta 1939 je začela pisati za Prosveto, list ameriških Slovencev.
V Pismih iz Londona je poleg orisov dogajanja v britanski metropoli med vojno precej spominov, razmišljanj o domačih krajih pa tudi o posledicah vojne za ves svet. Uvod v življenjsko zgodbo avtorice pisem je pripravila njena nečakinja Anja Dular in tako dokončala delo, ki ga je pred desetletji začel njen oče, Lidijin brat, slovenski zgodovinar Fran Zwitter, med vojno direktor partizanskega Znanstvenega instituta, po vojni mdr. rektor Univerze v Ljubljani, član SAZU in podpredsednik Slovenske matice.
Dr. Anja Dular je avtorico Londonskih pisem obsežno predstavila v tržaški reviji Mladika. Med drugim je zapisala, da je leta 1939 Lidija Zwitter začela pisati za ameriško Prosveto. Prosveta – Glasilo Slovenske narodne podporne jednote je začela izhajati leta 1908. Sprva je bila mesečnik, nato tednik in od leta 1916 dnevnik. Izhajala je v slovenskem jeziku, šele kasneje so bile določenim izdajam dodane tudi angleške priloge. V času druge svetovne vojne so objavljali članke o narodnoosvobodilnem gibanju v Sloveniji in pozive za zbiranje pomoči za obnovo stare domovine.
Prav v ta sklop sodijo tudi Pisma iz Londona, ki jih je pisala Lidija. Pod prispevki se je podpisovala kot Dolenjka in dejansko v nekaterih poveže svoje misli z nekdanjimi kraji, največkrat z Dolenjsko. Kakor je zapisala v Uvodu, so bila Pisma iz Londona vedno njeno osebno razmišljanje, na to kaže tudi podnaslov, ki so ga v časniku vedno dodajali – Izvirno poročilo Prosveti.
Kakšen je bil povod, da je Lidija začela pisati o dogodkih v Angliji za ameriški list Prosveta, nam najbolje pojasni kar sama. V uvodu, ki ga je napisala leta 1976 za načrtovano izdajo svojih prispevkov v knjižni obliki, je zapisala: »Vsa Velika
Britanija se je ozirala preko Atlantika in upala, da bo le nekako naneslo, – kdo ve,
kako in kdaj – da jim bo bogata Amerika prišla na pomoč. Britansko ministrstvo
za informacije si je stavilo nalogo, da temeljito obvesti najširše plasti ameriškega prebivalstva o resničnem življenju in obnašanju britanskega naroda v vojnih
časih. Med neslavnimi in nepoznanimi so zasledili Dolenjko, ki ji je bilo v veliko
uteho to slovensko pisanje. V Ameriko se nisem ozirala le jaz, da bi našla Slovence,
ki bi me poslušali.«
Skupaj je objavila 247 Pisem iz Londona: že leta 1939 dva prispevka, leta 1940 štirideset, v obdobju nadaljnjih treh let pa je napisala več kot eno pismo na teden – 1941 (59), 1942 (67) in 1943 (66). Leta 1944 je odšla v Bari in se vrnila v London šele po vojni, ko je napisala še 11 prispevkov.
V njih je predstavila dogajanje v medvojnem Londonu – občutke v bombardiranem mestu, pomanjkanje hrane, blaga, pa kasneje hvaležnost za ameriško pomoč v orožju in materialnih dobrinah.
Poleg dela za časopis je bila dejavna tudi v angleški radijski hiši BBC, sodelovala je v oddajah za Slovence oziroma Slovenijo.
Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Knjigarna Goga.
Marijan Zlobec