Stritarjev nagrajenec je Robert Kuret

V okviru letošnjega 18. Festivala Pranger so razglasili nagrajeno ime Stritarjeve nagrade 2021, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev že 24. leto zapored za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Letošnji nagrajenec je Robert Kuret.

Robert Kuret, foto DSP

18. Festival Pranger z glavnino dogajanja v Rogaški Slatini, kjer se že vrsto let srečujejo in soočajo ter kritizirajo pesniki, kritiki in prevajalci poezije, je obenem tudi prizorišče, kjer je Društvo slovenskih pisateljev razglasilo in podelilo Stritarjevo nagrado. Letošnje najperspektivnejše mlado kritiško pero, ki s svojim pisanjem in ocenjevanjem literarnih del pomembno sooblikuje področje kulturnega ustvarjanja, je Robert Kuret.

Robert Kuret (1987) se ukvarja s kritiko in esejistiko na področju filma in literature. Je redni literarni kritik za Delove Književne liste in Literaturo, redni filmski kritik in esejist za reviji Ekran in KINO!, objavlja pa tudi na Vrabcu Anarhistu, Dialogih, Arsliteri in Razpotjih. Na največjem slovenskem festivalu kratkega filma FeKK je programski selektor slovenskega in mednarodnega tekmovalnega programa, v okviru društva KINO! pa deluje tudi kot mentor na filmsko-kritiški delavnici Ostrenje pogleda.

Utemeljitev nagrade:

Komisija za Stritarjevo nagrado 2021, ki jo sestavljajo Veronika Šoster  (lanskoletna nagrajenka in predsednica žirije), Martina Potisk in dr. Zoran Pevec, je v utemeljitvi nagrade zapisala: “Robert Kuret se literarni kritiki posveča že dlje časa, intenzivneje pa v zadnjih letih, ko redno piše za revijo Literatura in časnik Delo. Posebno pozornost namenja sodobni prozni produkciji, njegovi kritiški začetki pa segajo na področje filmske kritike, ki jo še vedno piše za reviji Ekran in Kino!. Je natančen bralec ter pretanjen in zagnan presojevalec literarnih del, njegova kritiška besedila pa se ne bojijo ubiranja neuhojenih poti, zato je njegovo pisanje spontano in polno nepričakovanih izhodišč, sklepov ali zasukov. K vsakemu obravnavanemu avtorju ali avtorici pristopa na svojstven način, pri čemer izbira razgibana gledišča, kar ga pogosto napelje na ukvarjanje s širšimi literarnimi vprašanji, ki jih prevprašuje in razčlenjuje na poglobljen način. Ne nazadnje prepoznava, razgalja in pronicljivo pojasnjuje tudi morebitne trivialnosti, kot so stereotipnost, shematizacija, redundanca, kompenzacija. Stališča zastopa jasno, uporablja prepričljivo in razumljivo argumentacijo, obenem pa z ironiziranjem ali igrivimi jezikovnimi sredstvi v tekste vnaša sproščenost. Zaradi filmskega zaledja so njegove literarne kritike bogate z navezavami na sedmo umetnost in obratno, kar še dodatno razširja polje njegovega pisanja. Žirija ga prepoznava kot preudarnega, prodornega in obetajočega kritika.”

Nagrada

Robert Kuret je imel daljše zahvalne besede:

Spoštovani,

najprej – hvala lepa za nagrado. Hvala komisiji za izbor, urednikom, ki me objavljajo in frizirajo, kritiškim kolegom za drugačne uvide na iste knjige ter vsem bližnjim ljudem, s katerimi preživljam čas, doživljam stvari in se pogovarjam o čemerkoli že. Danes bi z vami rad delil nekaj misli, ki me mučijo v odnosu do literature, pa tudi umetnosti nasploh.

Včasih imam občutek, da se danes od literature in umetnosti zahteva preveč angažmaja v najbolj neposrednem smislu, ki se dogaja predvsem na nivoju tematike. Zato se mi zdi pomembno, da tudi sam kot kritik ne pozabim, da se angažma literature in umetnosti dogaja že na ravni estetskega pogleda, percipiranja lepega, fascinacije nad jezikom, naseljevanje v izmišljenih svetovih, kjer srečamo realno ravno v načinih, kako zapolnjujemo prazna mesta.

Literatura je estetski objekt, ki transformira že z načinom udeleženosti v dejavnosti branja: ko se soočimo z jezikom, iz katerega kot v nadrealističnih eksperimentih zrastejo novi, še nevideni umetni organizmi, pozicije, perspektive, občutja, ki jih prej nismo zmogli misliti ali ozavestiti. Zato mislim, da ne more nastati zares vrhunska literatura, ki ne bi pomenila intervencije tudi v lasten medij, v jezik, v njegovo kodo in načine njegove rabe.

Kljub fascinaciji, ki jo poraja literatura, pa se ne moremo pretvarjati, da gre za nek povsem transcendenten objekt iz pete dimenzije, ki omogoča zgolj motrenje, kot bi opazovali nek naraven pojav, kot so nevihta, sončni zahod, zasnežena gora ali valovanje morja. Ne nastane, skratka, iz nič. Je tudi produkt nekih interesov, politike, ideologije, družbenega konteksta.

To je nek paradoks umetnosti, estetskega objekta, ki ga mora njegov opazovalec vzeti v zakup.

Morda je ravno kritik iz dneva v dan soočan z nalogo združevanja teh na videz nezdružljivih perspektiv, tega dvojnega pogleda. Pogleda, ki doživlja in si mora dovoliti osebno udeleženost, a ki je obenem tudi na distanci, ki stalno opazuje, kaj so tista literarna sredstva, ki so povzročila določene učinke. A tu seveda ni vse odvisno zgolj od literarnega dela in njegovih formalnih postopkov, ampak tudi od vsesplošnega literarnega, umetnostnega, družbeno-političnega, ideološkega, tehnološkega, zeitgeistovskega in v končni fazi tudi povsem osebno-zasebnega konteksta, s katerim vstopamo v delo. Pri čemer ne smemo pozabiti niti na zavedanje produkcijskih pogojev, v katerih je delo nastalo in s katerimi je vstopilo v javni prostor.

Vse to in še marsikaj predstavlja okvir, skozi katerega vstopamo v literaturo in ki posledično tudi postaja del literarnega dela samega. In zato v končni fazi vidim nalogo literarne kritike tudi v premišljevanju o teh kot-da-nevidnih okvirih, ki na več ravneh – od forme, ki jo delo zavzame, do prtljage, s katero vstopimo v delo – strukturirajo našo interakcijo z literaturo.”

Stritarjevega nagrajenca je letos v Kulturnem centru v Rogaški Slatini razglasil in ji prisrčno čestital podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, dr. Zoran Pevec. Utemeljitev žirije je predstavila Veronika Šoster, nagrajenka Stritarjeve nagrade 2019 in predsednica letošnje žirije. Večer je povezovala Tina Petrovčič, vse skupaj pa se odvijalo ob branju pesnic in pesnikov 18. Festivala Pranger. (Po tiskovnem sporočilu)

Marijan Zlobec