Eden najslavnejših glasbenikov na svetu, italijanski dirigent Riccardo Muti, te dni v Salzburgu in na Salzburških slavnostnih igrah proslavlja trojni jubilej: najprej svojo osemdesetletnico, hkrati pa še stoletnico salzburškega festivala, ki je bila sicer že lani, a je spričo covida 19 posebej niso proslavljali, pa še petdesetletnico svojega kontinuiranega nastopanja na najslavnejšem glasbenem festivalu na svetu.
Riccardo Muti sinoči v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu z Beethovnovo Misso solemnis, vse fotografije Marijan Zlobec
Pri Mutiju nas lahko fascinira vse; popolna predanost glasbi, ki ji posveča na desettisoče študijskih ur, priprav, vaj, koncertov, opernih predstav, potovanj po vsem svetu, snemanj, umetniškega vodenja, trenutno Chicago Symphony Orchestra, pa sodelovanja na najprestižnejših festivalih, poleg Salzburga še posebej na domačem festivalu v Ravenni.
Muti si je za svoj jubilejni in rojstnodnevni nastop v Veliki festivalski dvorani, ki bo te dni trikrat polna (skupaj 6600 poslušalcev), izbral Beethovnovo Misso solemnis z Dunajskimi filharmoniki, Koncertnim združenjem zbora dunajske Državne opere in štirimi solisti.
Koncert je bil enkraten, o čemer bom pisal še posebej.
Koga vidim ? Kdo je prišel iz Ljubljane ?
Dejstvo je, da sem dobil naročilo, da če se mi bo uspelo prebiti po koncertu do njega, da mu prenesem pozdrave iz glasbene in festivalske Ljubljane.
Bil me je neizmerno vesel, ko me je na hodnikih in pred garderobami za pevske soliste, kamor nihče ne sme, nenadoma zagledal. Razširil je roke, vzkliknil in me objel.
Takoj sem mu čestital za osemdeset let in pri tem dal malo premalo poudarka na besedici anni in me je ves vesel popravil, z annnni, češ da se piše anni z dvema n, sicer pomeni nekaj drugega.
Mutijev objem z Mauriziom Pollinijem
Seveda me je vsem takoj predstavil kot najhujšega kritika iz Ljubljane, meni pa dodal, kako se v Ljubljani dobro počuti, rad pride k nam in se veseli, če bo še kakšna priložnost, pri čemer pa dodajam opombo, da njegov ameriški orkester poleti ne potuje in ga ni nikjer, zlasti ne na najpomembnejših festivalih.
Namignil sem mu, da bi vendarle bil že čas za izvedbo Koncerta prijateljstva v Ljubljani, a bodo za to še potrebna dogovarjanja, seveda najbolj na politični ravni. O vseh možnih oblikah novega gostovanja pri nas je bil seveda tiho, saj je njegova obveza drugje velika.
Kakih deset, največ petnajst minut kasneje, sem bil priča neverjetnemu in ganljivemu trenutku, ko je po stopnicah na hodnik pri garderobah začel prihajati slavni italijanski pianist Maurizio Pollini. Takoj sta se objela in pozdravila kot petdesetletna prijatelja, sodelavca v Salzburgu in poprej v Milanu in kdo ve še kje.
Muti predstavlja Polliniju najhujšega kritika, ki je prišel počastit njegovo osemdesetletnico v Salzburg iz Ljubljane
Muti ga je vprašal, kdaj ima koncert v Hiši za Mozarta in ugotovila sta, da ga imata kar istočasno. Muti bo Misso solemnis tretjič dirigiral v ponedeljek, 16. avgusta, ob 21. uri, Pollini pa bo imel koncert, kot rečeno v Hiši za Mozarta ob 20. uri.
Istočasno oba v sosednjih dvoranah ?
Dva svetovna Italijana z lahkoto obvladata Salzburg že desetletja, doma pa… zanju ni prostora.
Mutijev koncert bo jutri ob 11. uri prenašal neposredno avstrijski radio, ki se ga dobro sliši tudi pri nas, kot pa sem opazil, so premierni koncert sinoči snemali tudi televizijsko.
Marijan Zlobec