Uspela 24. mednarodna likovna kolonija Festivala Ljubljana

V Viteški dvorani Križank so opoldan odprli 24. mednarodno likovno kolonijo Festivala Ljubljana. Osem letošnjih gostov je podrobno predstavil selektor in akademski slikar Tomo Vran in uvodoma spomnil na sinočnji sijajni koncert Marthe Argerich s Slovensko filharmonijo in dirigentom Charlesom Dutoitom. Vprašal se je, kaj je ob milijonih pianistov po svetu ravno pri njej, v njeni igri in njeni osebnosti toliko presežnega, da smo vsi to občutili in občudovali? Podobno je primerjal presežnost likovnih ustvarjalcev na letošnji likovni koloniji, ko je vsakogar posebej predstavil.

“V sedanjih časih je organizacija kakršne koli kulturne prireditve
zelo težavna in podvržena stalnemu prilagajanju. Lansko kolonijo
nam je uspelo izvesti, ker je bilo poletno obdobje ugodnejše in
nas koronakriza ni popolnoma zaprla.

Tomo Vran

Priprave na letošnjo, ki jo prireja Festival Ljubljana, so potekale v
prepričanju »vse bo še v redu”, vendar je bila glede na dejansko
stanje pandemije negotovost stalna, z obilico sprememb in
ugibanja, ali se jo bo dalo izvesti. Problem je bil predvsem, ker
avtorji, povabljeni iz tujine, do zadnjega niso vedeli, pod kakšnimi
pogoji bodo lahko odpotovali v Slovenijo oziroma ali jim bo sploh
dovoljeno.

Ana Sluga

Zaprte meje, karantena, nedelujoč letalski promet, vsi
ti podatki, ki so nujni za organizacijo, so se nenehno spreminjali.
Mesta so se izolirala in zapirala, kar je prispevalo k težavam, saj
dogajanje na tej koloniji, ki je ena redkih tovrstnih oblik ustvarjalnih
srečanj za slikarje, poteka v izrazito urbanem okolju in prav to
je pandemija najbolj prizadela.

Arianna Ellero

Mesece zaprti muzeji, galerije, koncertne dvorane, vse to bo še dolgo pustilo svojo sled. Velike državne institucije bodo seveda preživele, vendar pa je veliko vprašanje, ali bo to uspelo tudi plejadi manjših, zasebnih, ki so
ogromno pripomogle k bogatenju sveta likovne umetnosti in so s svojim delovanjem naredile lepoto umetnosti za družbeno socialno bogastvo in z njo oplemenitile ves svet.

Franz Josef Berger

Nedvomno je čas pandemije pripomogel k povečanju želje po kulturi. V tem zgodovinskem trenutku, ko smo bili milijoni ljudi fizično ločeni, je bila prav kultura tista, ki je povezovala, pomagala, nudila uteho, navdih in upanje. Prav tako se je izkazalo, da umetniškega dela noben virtualni surogat ne more nadomestiti. Ljudje pač hočemo otipati in s svojimi očmi videti, čutiti, doživeti originalna umetniška dela.

Miha Erič

Seveda upamo, da nam bo uspelo in da bodo v čudovitem
ambientu Plečnikovih Križank tudi letos nastajala umetniška dela
in oznanjala »joie de vivre«. Je že tako, da vse besede, ki se vrtijo
okoli umetniškega dela, pomenijo zelo malo, kajti to, kar umetnik
želi povedati, je znotraj njegovega slikanja. Samo umetniško delo
samo daje nove impulze, nova čustva in nove ideje. In prav v tem
času, ki ga izpričuje naša boleča izkušnja, potrebujemo lepoto
in umetnost, pozitivnost in pogum, da verjamemo in gremo v
prihodnost. (Iz misli Toma Vrana).

Francisco Tomsich

Letos se je z ustvarjalnimi izzivi tako kot vsako leto doslej spopadlo
osem umetnikov. Iz Hrvaške je prišla Lea Čeč, iz Italije Arianna Ellero,
iz Avstrije Franz Josef Berger, iz Urugvaja Francisco Tomsich, iz
Slovenije pa Ana Sluga, Alja Košar, Miha Erič in Martin Zelenko Poles.

Lea Čeč

Alja Košar

Arianna Ellero

Martin Zelenko Poles

Lado Jakša

Tudi letos se je na otvoritveni slovesnosti s svojim miltimedijskim projektom s poudarkom na videu o ustvarjalcih na koloniji in glasbeno improvizacijo pridružil znani multimedijski umetnik Lado Jakša. Umetnike je spremljal ves teden. S svojim glasbeno-vizualnim umetniškim pogledom na celotno 24. mednarodno likovno kolonijo je še enkrat zelo uspel in požel velik aplavz.

Lado Jakša in Tomo Vran

Prisotne je nagovoril direktor Darko Brlek

Marijan Zlobec