Galerija Equrna v Ljubljani pripravlja novo razstavo, ki bo tokrat ali po dolgem, času posvečena grafiki. Naslov Živa grafika želi aktualizirati sodobno slovensko grafično ustvarjalnost, po kateri je Ljubljana s svojim Mednarodnim grafičnim bienalom postala po letu 1955 svetovno znana. Odprtje razstave bo v torek, 13. julija, ob 19. uri. Kuratorja razstave sta Zora Stančič in Arne Brejc, predstavitveni tekst pa je prispevala Ajda Ana Kocutar.
Razstavljajo: Urška Alič, Dimitrij Grčar, Žoel Kastelic, Ema Kobal, Alja Košar, Klara Kracina, Tomáš Leba, Miha Majes, Katarina Marov, Inês Matos, Tina Mohorovič, Janez Albert Novak, Petja Novak, Mia Paller, Polona Pečan, Monika Plemen, Tone Sever, Eva Šuster Orglež, Helena Tahir in Sonja Vulpes.
Živa grafika
Kako živi grafika, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni obsežni izbor grafičnih del mladih avtoric in avtorjev. O tem, da živi, ni dvoma: zanimanje in poglabljanje mlade generacije v grafične tehnike je veliko, produkcija pa bogata in vsega zanimanja vredna. Na težavo naletimo, ko poskušamo iskati izrazite skupne točke vsem razstavljajočim umetnicam in umetnikom, veliko bolj odprto pot pa imamo pred seboj, če poskušamo razumeti spekter, na katerem se grafika dogaja danes. Še bolj vabljiva je ta pot, če ob tem dopuščamo in željno pričakujemo njene prihodnje pojavne oblike.
Razstava dokazuje, da avtorice in avtorji v veliki meri ostajajo aktivni znotraj tradicionalnih grafičnih tehnik in da v njih vztrajno iščejo svoje izraze med abstrakcijo in figuraliko. Risba v tem ostaja poglavitna, večkrat pa ob tem naletimo tudi na spoje grafike s fotografijo. Ponekod v samem tisku, drugod v fotografiji, ki nastopa kot osnova motiva, ta pa kot prisvojena in predrugačena podoba svojega izhodišča. Za svojevrsten spoj grafike z drugimi tehnikami ali mediji gre lahko tudi pri tisku na nekovencionalne materiale, kjer širše govorimo o težnji po umeščanju grafike na različne nosilce z željo po drugačnem zavzemanju prostora, tako fizičnega kot vsebinskega, saj ravno taki prenosi odpirajo drugačne možnosti obstoja in razvoja grafičnih tehnik.
Pomembno vlogo v življenju grafike najmlajših umetnic in umetnikov ima odpiranje študijskih procesov v smeri prav takih spojev in prenosov, ob tem pa tudi združevanje v trajnejše kolektive ali bolj priložnostno sodelovanje. Tak način po eni strani omogoča produkcijo grafičnih del, po drugi strani pa pomeni porajanje vselej novih izrazov.
Razstava tako združuje mlajšo grafično produkcijo v vsej njeni raznolikosti, dela pa v svoji sopostavitvi kličejo k novim povezavam in interpretacijam, ustvarjajo nove narative ter vabijo k pozornemu spremljanju tokratnih in prihodnjih del predstavljenih umetnic ter umetnikov. Prostorov, kjer se grafika danes poraja in kjer lahko naletimo nanjo, je veliko, a jih hkrati ni nikoli dovolj, saj njene mnogotere tehnične in inovativne vsebinske izvedbe iz dneva v dan nastopajo v novih pojavnih oblikah ter zasedajo nova mesta. Prav to živost lahko občutimo tudi skozi tokratni izbor.
Ajda Ana Kocutar
Ajda Ana Kocutar (1994), rojena v Mariboru, je študirala filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O umetnostni zgodovini se je dodatno izobraževala na Univerzi v Utrechtu (Nizozemska), kjer je poleti 2016 tudi asistirala. Od leta 2014 piše likovno kritiko, intervjuje in reportaže za Koridor – križišča umetnosti. Od 2015 je tudi del uredniškega tandema uredništva za vizualno umetnost. V sodelovanju z galerijo DobraVaga s sourednico pripravlja in vodi niz dogodkov Z umetniki osebno. V Mestnem muzeju in Plečnikovi hiši od jeseni 2016 dela na pedagoških in andragoških programih kot zunanja sodelavka.
Razstava Živa grafika se zaključi v petek, 13. avgusta.
Marijan Zlobec