Organizatorjem 69. Ljubljana Festivala ni lahko; tako kot že lani, se morajo tudi letos prilagajati zdravstvenim razmeram z vsemi možnimi pogoji. A eno je letos nesporno; začela so se in nadaljujejo množična cepljenja in s tem veliko večja zdravstvena varnost, kot je lani še ni bilo. Do julija in še bolj avgusta bo v Sloveniji cepljenih vsaj z enim odmerkom cepiva blizu milijon ljudi in verjetno bomo vsi v zeleni fazi. To pa bi pomenilo, da za obiskovalce prireditev na Kongresnem trgu ne bi bilo več številčnih omejitev. Počakajmo. S temi spremembami se spreminja tudi program 69. Ljubljana Festivala.
Valerij Gergijev v Cankarjevem domu, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavnostni uradni začetek 69. Ljubljana Festivala bo 1. julija ob 21. uri na Kongresnem trgu z gostovanjem slovitega simfoničnega orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva, umetniškega vodje slavnega gledališča in trenutno še Münchenskih filharmonikov ter gosta v Ljubljani že od leta 1997, ko je bila izvedena dotlej največja kulturna manifestacija Evropski mesec kulture. Med drugimi sta nastopila tudi legendarna glasbenika tenorist Luciano Pavarotti in dirigent Carlos Kleiber.
Program slavnostnega otvoritvenega koncerta bo predstavil simfonično pesnitev Bela krajina Marjana Kozine in Fantastično simfonijo za orkester, op. 14 Hectorja Berlioza.
Valerij Gergijev po koncu predstave Somrak bogov v Ljubljani 2017
Če pogledamo nekaj poudarkov o ruskih gostih, vidimo mnoge presežke:
- Marijino gledališče iz Sankt Peterburga je pod vodstvom Valerija Gergijeva postalo pomemben glasbeno-gledališki in koncertni kompleks.
- Orkester je eden najstarejših glasbenih ansamblov v Rusiji.
- Maestro Gergijev je reden gost najprestižnejših svetovnih koncertnih in opernih ustanov, umetniški vodja več festivalov, posebno pozornost pa posveča tudi mladim in nadarjenim glasbenikom.
- Orkestru so v preteklosti dirigirali tudi Hector Berlioz, Richard Wagner, Hans von Bülow, Peter Iljič Čajkovski, Gustav Mahler in Sergej Rahmaninov.
- V Sloveniji so prvič nastopili leta 1997 na Evropskem mesecu kulture, ko so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncertno izvedli opero Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega.
- Leta 2017 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na slovesnosti v Predsedniški palači Valeriju Gergijevu vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge.
- Valerij Gergijev je prvi dirigent, ki je v Ljubljano pripeljal celotno izvedbo Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan.
Valerij Gergijev in Zoran Janković ob jubilejni torti v Križankah
Marijino gledališče v Sankt Peterburgu je ena najpomembnejših kulturnih ustanov v Rusiji, v kateri domujejo opera, balet, orkester in zbor. Začetki segajo v 80. leta 18. stoletja in so tesno povezani s carico Katarino Veliko, ki je z dekretom ustanovila komite za gledališče in glasbo. Kmalu zatem so postavili temeljni kamen na trgu, kjer še danes ponosno stoji Marijino gledališče, ki se ponaša s statusom enega najimenitnejših središč za glasbo in uprizoritveno umetnost na svetu. Orkester Marijinega gledališča in dirigent Valerij Gergijev, ki ga vodi od leta 1988, že vrsto let razvajata slovensko poslušalstvo z nepozabnimi gostovanji na Ljubljana Festivalu. Valerij Gergijev je od leta 1996 še generalni direktor in umetniški vodja Marijinega gledališča in ga uvrščajo med vplivnejše osebnosti na svetu. Mnogi omenjajo njegovo prijateljevanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, omenimo pa naj vsaj operne začetke danes najslavnejše sopranistke Ane Netrebko prav v Marijinem gledališču pod vodstvom Valerija Gergijeva.
Predsednikova vročitev odlikovanja
Kot rečeno je leta 2017 predsednik Borut Pahor izročil srebrni red za zasluge, kot državno odlikovanje na področju kulture za dvajsetletno gostovanje ruskih glasbenikov pri nas in za izvedbo ogromnega programa, med katerim je bila celotna Wagnerjeva tetralogija Nibelungov prstan, pa Boris Godunov Modesta Musorgskega, Ognjeni angel Sergeja Prokofjeva, Žena brez sence Richarda Straussa, balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, številni koncerti z največjimi solisti, kot sta pianist Denis Macujev in violinist Vadim Repin ali mlada pianista Dmitrij Šiškin in Behzod Abduraimov. Gergijev pa je prišel k nam tudi z Londonskim simfoničnim orkestrom in je z njim nastopila slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Valerij Gergijev na tiskovni konferenci
Sanktpeterburški orkester bo na tokratni otvoritvi 69. Ljubljana Festivala pod taktirko karizmatičnega dirigenta izvedel simfonično pesnitev Bela krajina legende slovenske resne glasbe Marjana Kozine. Zazvenela bo tudi tragična Fantastična simfonija Hectorja Berlioza, mojstrovina, ki v marsičem napoveduje Wagnerja. Tu treba dodati, da so gostujoči ruski glasbeniki Belo krajino enkrat že izvedli, in sicer kot zahvalni dodatek po koncertu, ki je bil istega dne kot opoldanska podelitev državnega odlikovanja.
Valerij Gergijev z državnim odlikovanjem
Gergijev je dobil predlog umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka, da bi se spodobilo izvesti eno slovensko skladbo kot zahvalo za državno priznanje. Hitro so v Slovenski filharmoniji našli note, jih odnesli v Cankarjev dom, in menda so tik pred koncertom le preizkusili preigrati Belo krajino za zvočni vtis. Koncertna izvedba je bila potem prvo resno branje za njih povsem nove partiture. Malo drugače je zvenela, kot v interpretaciji Sama Hubada ali Antona Nanuta, a do 1. julija se bodo že še izpopolnili. Zanimivo pa je, kako slovenski glasbeniki drugače dojamejo duha naše kompozicije kot ruski. Mi smo bolj mehki, Rusi pa trdi. No, Brlek je za to kasneje uspešno izvedbo dobil rahel šepet ali prišep od drugod.
Kaj sem takrat zapisal?
“Za dodatek smo najprej poslušali sklepni odlomek iz baletne suite Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, kot ga je sam napovedal. Gergijev je zaslovel z interpretacijo te baletne glasbe na koncertu z Dunajskimi filharmoniki na Salzburških slavnostnih igrah leta 2000.
Zatem pa je sledilo presenečenje, ki pa ga dirigent in od včeraj slovenski državni odlikovanec ni napovedal. Zakaj ne? Ker je bil prepričan, da bodo Kozinov simfonični scherzo Bela krajina (1946) vsi takoj prepoznali. Pa se to ni zgodilo, saj je bila Bela krajina menda nazadnje pri nas izvedena pred več kot tridesetimi leti, ko jo je v okviru festivala Revolucija in glasba dirigiral Anton Nanut. Toliko o skrbi in promociji slovenske glasbe in slovenskih skladateljev nas samih.
Bela krajina
Note za Belo krajino so ruski glasbeniki dobili v roke šele včeraj zjutraj, edino vajo pa so imeli ob sedmih zvečer. Čisti začetek je bil manj tipičen, kot bi ga pričakoval, zatem pa so Rusi takoj ujeli pravi Kozinov melos, celo belokranjske pesmi so takoj identificirali, sijajna je bila solistka, koncertna mojstrica, potem pihala, malo mi je manjkalo zvočno razkošje nizkih godal, ki bi se jih dalo še bolj poudariti, tako kot sam konec skladateljeve zelo uspešne kompozicije.
Občinstvo je Belo krajino začelo kot našo kompozicijo spoznavati, ko so slišali belokranjske pesmi v njej in prebudili svoj spomin. Zato je dvorana na koncu eksplodirala v ovacijah in stoječih aplavzih. Valeriju Gergijevu na koncu ni preostalo nič drugega, kot da prime koncertno mojstrico za roko in jo odpelje z odra.”
Marijan Zlobec