Poslovil se je literarni zgodovinar, pesnik, publicist prof. France Pibernik

V 93. letu je umrl pisatelj, pesnik, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik. Najbolj znan je po odkrivanju zamolčanih pesnikov in pisateljev, še posebej Franceta Balantiča in Ivana Hribovška, v zadnjem času je bila najbolj odmevna njegova knjižna objava intervjujev z Zorkom Simčičem, pa biografiji o Severinu Šaliju in Alojzu Rebuli.

Prof. France Pibernik

Njegov opus je izjemen in navdihujoč za vse, “posebno pa za nečake, ki smo spremljali njegovo življenje in delo. Njegove pesmi razumemo tisti, ki smo poznali njega in kraje njegove mladosti. Dolga leta je bil profesor slovenščine na kranjski gimnaziji. Nekdanji dijaki so bili tudi pobudniki za njegovo razglasitev za častnega občana občine Kranj. Kot otrok si je v slamoreznici odrezal štiri prste desne roke, zato ga je oče kljub močni finančni obveznosti dal študirat. Za to možnost se je družini in družbi vedno čutil dolžnega, zato je bil tako delaven na literarnem področju. Stric France, užijte veselje nebes, za katere verujem in upam, da Vam jih bo Gospod naklonil, ” je ob smrti zapisal glasbenik, organist in publicist Saša Mišo Frelih, ki mi je poslal vest o stričevi smrti.

France Pibernik se je rodil 2. septembra 1928 v Suhadolah. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, potem pa se vpisal na študij slavistike, kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu in do leta 1990 pa na gimnaziji v Kranju, kjer je tudi dočakal upokojitev. V spremni besedi njegove knjige Janez Jalen je o Piberniku zapisano, da »kakor za mnoge intelektualno zvedave in duhovno razgibane ljudi, tudi zanj velja, da so leta, ko niso več v ospredju službene zadeve, še nemirnejša in plodnejša«.

France Pibernik na predstavitvi svojih knjig v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, foto CMD

Bil je izjemno plodovit in desetletja dolgo ustvarjalen, pravi vzor vsem generacijam. Manj je znano, da je objavil celo vrsto pesniških zbirk, saj je bolj slovel s svojimi esejističnimi in literarnozgodovinskimi deli.

Pesniške zbirke so: Bregovi ulice, 1960, Ravnina, 1968, Razlage, 1973, September, 1974, Odzvok – pesmi v prozi, 1979. Ajdova znamenja – izbor, 1993, Svetloba timijan, 2000…

France Pibernik, foto Marijan Zlobec

Med esejističnimi in literarnozgodovinskimi deli naj omenimo Med tradicijo in modernizmom, 1978, Med modernizmom in avantgardo, 1981, Čas romana, 1983, Temni zaliv Franceta Balantiča, 1989, 1990, Slovenski dunajski krog 1941–1945, 1991, Razmerja v sodobni slovenski dramatiki, 1992, Karel Mauser: Življenje in delo, 1993, Jože Udovič: Ogledala sanj, 1996, Janez Jalen: življenjska in pisateljska pot, 2003, Beseda čez ocean: Antologija slovenske zdomske pozije, 2002, Slovenska duhovna pesem: Od Prešerna do danes…

Posebej dragoceno je bilo njegovo raziskovanje zamolčanih avtorjev. V zadnjem desetletju se je Pibernik posvečal predvsem raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v komunističnem režimu politično prepovedani in zamolčani. Izšlo je veliko knjig, ki jim na čelu stoji antologija Jutro pozabljenih, 1991. Sledile so: Zbrane pesmi Franceta Balantiča Tihi glas piščali, 1991, Izbrane pesmi Ivana Hribovška Himna večeru, 1993, Izbrana proza Franceta Kunstlja Luč na mojem pragu, 1994, Kratka proza in nedokončan roman Ludveta Potokarja Onstran samote, 1995, Izbrana proza Toneta Polde Moja Krnica, 1996, Pisatelj Karel Mauser Biografska pripoved, 2018, Dohojene stopinje (knjiga intervjujev z Zorkom Simčičem, 2019, Alojz Rebula (1924-2018), biografija, 2019, Severin Šali Popotnik, zaljubljen v življenje. Sodeloval je pri urejanju Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (France Balantič, Ivan Hribovšek).

France Pibernik, čeprav je bil v slovenskem prostoru javna oseba in aktiven vsaj šestdeset let, ni prejel nobenega pomembnega državnega odlikovanja, priznanja ali nagrade. Leta 2008 je prejel le Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga podeljuje NUK.

S Francetom Pibernikom sem se večkrat zadržal v prijetnem klepetu, še posebej ob tiskovnih konferencah in drugih srečanjih, povezanih z literaturo. Vedno je bil odprt in je rad odgovoril na kakšno bolj komplicirano ali občutljivo vprašanje, seveda o kakšni nekoč zamolčani ali celo prepovedani temi. Imel je izrazit smisel za resnico in pravico, četudi se nanjo da gledati iz različnih perspektiv, pa tudi individualnih usod.

Marijan Zlobec