Ubranimo Delo!
Oglašamo se kot nekdanji novinarji Dela, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim časopisom, pa tudi kot državljani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo.
Delova hiša, foto Marijan Zlobec
Kot zvesti bralci Sobotne priloge – intelektualnega ponosa hiše Delo – opažamo, da so utišali uglednega komentatorja Janeza Markeša, ostrega kritika janšizma. Odgovorni urednik naj bi iz že tiskane SP umaknil Markešev redni komentar aktualnega političnega dogajanja. Je bil urednik k temu od zunaj in politično prisiljen? Kakorkoli, časopis je doživel grobo (samo)cenzuro, za avtonomno, verodostojno novinarstvo nepojmljivo.
Delo je na lastni koži že pred časom doživelo Janšev odnos do medijev. V času svoje prve vlade je s Pivovarno Laško sklenil kravjo kupčijo, ji predal Mercator, v zameno pa si je lahko podredil Delo. Na ključna mesta je nastavil somišljenike (Slivnik, Jančič) in časopis tako naredil sebi prijazen. Zaradi nasilne spremembe uredniške politike in zastraševanja novinarjev se je naklada dramatično znižala. Škoda, ki so jo tedaj prizadeli Delu, je nepopravljiva tudi kadrovsko; še danes hiša Delo občuti tedanji prisilni beg uglednih novinarskih imen, ki zdaj uspešno delajo v drugih medijih.
Poleg izginotja kolumne Janeza Markeša iz Sobotne priloge se je zdaj pojavilo drugo zlovešče znamenje političnega pritiska na Delo.
Gre za Delovega dopisnika v Bruslju Petra Žerjaviča. Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost v Janševem kabinetu in pomemben član SDS, je 8. aprila v svojem tvitu Petru Žerjaviču zagrozil: »Koga v EU briga, kaj si misli nek brezvezni ARD. Tebe naj raje skrbi, kolikokrat se boš ob četrtkih popoldne še zabaval na Place du Luxembourg, če Petrič ne bo dobil aneksov za drugi tir.« (Žerjavič je namreč na svojem tviterju povzel do Janše kritičen prispevek osrednje nemške javne televizije ARD).
Janševa desna roka za obveščevalne službe Žan Mahnič razkriva novo zlovešče dejstvo: Janševi obveščevalci očitno zasledujejo (Delove in druge) novinarje: Od kod namreč Mahniču podatek, da se Žerjavič (baje) ob četrtkih popoldne “zabava na Place du Luxembourg”? Tisti, ki malce pozna Bruselj, ve, da gre za območje Evropskega parlamenta. Za tujega dopisnika naj bi bilo po tej logiki sumljivo, če se (redno) giblje okoli tega parlamenta, če se tam morda sestaja s kakšnimi poslanci. Visoki vladni politiki torej uporabljajo obveščevalne podatke za javne napade na novinarje.
Mahničev tvit (beri: Janšev opozorilni strel) je odkrita grožnja in izsiljevanje časopisa Delo. Stojan Petrič je namreč posredno velik solastnik Dela, hkrati pa še vedno pomembno ime v Kolektorju, podjetju, ki je ravnokar podpisalo pogodbo o gradnji drugega tira.
Mahnič torej po eni strani grozi Žerjaviču in vsem novinarjem Dela, po drugi strani pa posredno tudi solastniku časopisa Petriču, da se bo znašel v poslovnih in finančnih težavah, če bo »njegov« časopis kritično pisal o vladi in njenem predsedniku. Grozi javno, odkrito in brez zadržkov, čeprav gre za kaznivo izsiljevanje, za surov napad na avtonomno uredniško politiko Dela in na medijsko svobodo nasploh. Prek izsiljevanja lastnika (ki mu lahko sicer glede vpliva na časopis marsikaj očitamo), se tako dogaja nov nasilen poskus politične podreditve Dela.
Pod podobnimi pritiski so tudi drugi mediji, vključno z RTV in STA. Sloveniji grozi konec novinarske neodvisnosti in verodostojnosti. Država brez svobodnih medijev pada v nesvobodo, ustrahovanost, revščino, zaostalost.
Vlado pozivamo, da z medijskimi pritiski pri priči preneha!
Novinarji, uprimo se, javnost, podprite nas! Ubranimo Delo, RTV, STA…!
Janko Lorenci, Anton Rupnik
Podpisniki do petka, 16. aprila, ob 13.45.
Janko Lorenci
Anton Rupnik
Mojca Drčar Murko
Jure Apih
Borko De Corti
Boris Dolničar
Ivan Gerenčer
Matija Grah
Sonja Grizila
Tine Guzej
Dragica Jaksetič
Lojze Javornik
Bernarda Jeklin
Janja Klasinc
Jasna Kontler Salomon
Jela Krečič
Rajko Ocepek
Vlado Podgoršek
Zoran Potič
Slavko Pregl
Dejan Pušenjak
Grega Repovž
Mija Repovž
Katja Roš
Marjan Sedmak
Damijan Slabe
Dušan Snoj
Branko Soban
Boris Šuligoj
Jelka Šutej
Majda Štruc
Danilo Utenkar
Majda Vukelić
Lada Zei
Marijan Zlobec
Joco Žnidaršič
Odmevi na pismo
Z Delom – s časopisom, nekdanjim ČGP Delo, revijami – me veže predvsem priimek: oče Ante Mahkota je tam pustil kar osupljivo stvarno in simbolno dediščino, desetletja svojega življenja, tudi zdravja. Prepričana sem, da bi podpisal zgornje pismo, če bi bil še živ, kar sem napisala tudi na vašo spletno FB stran.
Tina Mahkota
3 odzivi na “Javno pismo protesta ob pritiskih na Delo”
Spoštovani, rešimo in podprimo DELO, kot najkvalitetnejši slovenski časopis. Nevarnost je, da ga bo zadela splošna medijska kriza (2 milijona Slovencev, od katerih jih ne bere prav veliko). Čeprav se sam vzdržuje, bog ne daj, da zapade v rumeno ali tabloidnost. Zaupajmo Aliju Žerdin in ostalim odgovornim, da bodo ohranili visoko strokovnost, poglobljeno in vsestransko obveščenost in ne bodo zapadli v služenje nekim pritlehnim, da ne rečem bebavim intrigam slovenskega politikantstva, bodisi z desne ali z leve.
Časopis Delo je že od nekdaj med najbolj verodostojnimi časopisi. Ante Mahkota, ki ga je postavil na noge in ustvaril še vrsto revij, je rojen v moji rojstni vasi Dol pri Hrastniku. Tu je namreč skoraj vse življenje poučevala njegova mama Pavla Mahkota, elementarka. POnosna sem na oba.
Ne dovolite si, da bi vas spravil v slabo voljo slabič, katerega ime še zapisati nočem.
Ker mi je zoprn.
Spoštovani!
Do afere 571 sem bil redni bralec Dela in v njem prepoznaval kolikor toliko umirjene tone in uravnoteženo uredniško politiko. S tisto potezo, ki ni bila samo odsev razmer povezanih s takratnim PV, ampak je v ospredje stopilo nesramno postavljanje strani, razmerje med vam simpatičnim in vam ne simpatičnim obrazi sem prenehal brati Delo. To sem jasno, argumentirano in artikulirano pojasnil enemu vaših zaposlenih, ko je kako leto in pol nazaj ponujal naročniško razmerje od hiše do hiše. Vaš časopis ima lahko marsikatere vsebine čisto v redu, toda notranje politične in informativne vsebine so ideološko enostranske, komentatorja kot sta A. Žerdin in J. Markeš v časopisu in ob sredah ne premoreta druge teme kot Janez Janša, kar meče tako luč na časopis, kot menita ona dva. Prav nič vas kot medija ne zanima jo mnenja Slovenk in Slovencev, ki si ne želimo trenj med “vašimi in našimi”, ampak si želimo objektivnega informiranja in kakovostnih prispevkov. Prav v vašem časopisu je nekje v tistih časih nekdo zapisal da se dunajski Kurier financira iz naklade torej branosti verodostojnih informacij in kakovostnih prispevkov. Ko se boste odločili za tako pot, se oglasite. Pozdrav Andrej Černe