Epidemija pametnih telefonov pri Celovški Mohorjevi družbi in MK

Zamejske založbe so spričo pandemije novega koronavirusa še močneje prikrajšane v stikih z matično domovino, kot so običajno, kjer je zanje že potovanje v Ljubljano velik strošek, kaj šele distribucija knjig. To se je med drugim pokazalo pri odsotnosti Slovenskega knjižnega sejma oziroma njegovi prisotnosti zgolj na spletu in prav takšni prodaji knjig, s katero pa je povezana draga poštnina in zamudno pošiljanje iz drugih držav v Slovenijo. Verjetno pa se bo položaj kmalu popravil ali pa se je ravno na začetku tega tedna. Tokrat predstavjam novo knjigo Celovške Mohorjeve družbe in Mladinske knjige Epidemija pametnih telefonov.

Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov

Pametni telefoni so v preteklem desetletju osvojili svet z nepredstavljivo hitrostjo in močno spremenili življenje za skoraj štiri milijarde ljudi. Večina ljudi vidi v tem tehničnem izumu predvsem pozitivne učinke, saj si komaj kdo lahko še predstavlja življenje brez teh malih „čudežnih“ naprav, ki nas oklepajo od jutra do večera. Skrajni čas je, da temu podvigu postavimo ob bok dejstva.
Le redki opozarjajo na negativne posledice prekomernega uporabljanja pametnih telefonov zlasti za otroke in mladino. Vodja Appla svari pred uporabo telefonov v šolah, v Franciji so jih tam že prepovedali, Južna Koreja pa ima že nekaj let zakone za zaščito mladine pred temi “sopotniki”.

V knjigi avtor opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, ki so nezavedno postali nepogrešljivi del človeškega bivanja po vsem svetu. Argumente podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih pametnih telefonov.

Škodljive učinke pametnih telefonov mediji po njegovem mnenju spretno zakrivajo ali minimalizirajo, tako npr. Spitzer razkrije stvarne podatke o porastu kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta v Južni Koreji, o podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih v ZDA, o vplivanju na več kot 200 volitev po vsem svetu ipd. Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov pa sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice,  pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna tehnologija spreminja intelektualne sposobnosti bodočih generacij. 

Manfred Spitzer v svoji knjigi s pomočjo znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice tudi za našo družbo. Kritično razčlenjuje tako imenovano »digitalizacijo«, ki ima, kakor vsak pojav, tudi slabe posledice, v tem primeru zlasti za naše otroke in mladostnike.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Mohorjeve Celovec in Mladinske knjige. Knjigo je prevedel Aleš Učakar.

Iz medijev o knjigi:

“Spitzer ima veliko željo, da obvaruje človeštvo pred poneumljenjem, ki neogibno grozi zaradi računalnikov, telefončkov, televizije in avtomobilskih navigacij.” Süddeutsche Zeitung

“Spitzer samo zato udarja na boben, ker bi rad, da njegova spoznanja slišijo tudi v otroških, učiteljskih in ministrskih sobanah.” Stuttgarter Nachrichten

“Ulmski psihiater bi rad predvsem zdramil in objasnil, kako škodljivo in nezdravo je digitalizirano življenje.”Psychologie heute

Manfred Spitzer

Prof. dr. dr. Manfred Spitzer, rojen leta 1958, je študiral medicino, psihologijo in filozofijo ter se je habilitiral na področju psihiatrije. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Harvard University. V Ulmu v Nemčiji vodi Univerzitetno psihiatrično kliniko in Transferni center za nevroznanosti in učenje (University of Ulm, Department of Psychiatry). Objavil je številne knjige, od katerih sta najbolj prodajani Lernen (Učenje) in Vorsicht, Bildschirm! (Pozor, zaslon!). Na nemškem televizijskem kanalu za izobraževanje ARDalpha moderira tedensko oddajo Um in možgani. Manfred Spitzer je eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov. Le malo kdo je tako kakor on sposoben predstaviti znanstvena dognanja nazorno in s poudarkom.

Prof. dr. Manfred Spitzer je avtor številnih knjig. V Sloveniji ga bralci poznajo po zelo dobro sprejetih knjigah Digitalna demenca in Osamljenost.

Knjigo Digitalna demenca je izdala Mohorjeva Celovec v prevodu Stanislava M. Maršiča. Izšla je leta 2016.

Brez računalnika, pametnega telefona in svetovnega spleta dandanes v življenju ne gre več. V tem pa se skriva velikanska nevarnost, kajti ob intenzivni rabi teh medijev se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo. Ugledni raziskovalec delovanja možganov Manfred Spitzer nakazuje v tej knjigi zaskrbljivi razvoj.

Otroci in mladostniki preživijo z digitalnimi mediji več časa kakor v šoli. To vodi v govorne in učne motnje, pomanjkanje pozornosti, stres, depresije in vse večjo nagnjenost k nasilju. Ugledni raziskovalec delovanja možganov Manfred Spitzer nakazuje v tej svoji knjigi zaskrbljivi razvoj. Staršem odločno svetuje, naj pri svojih otrocih omejijo kratkočasenje z digitalnimi mediji, da otrok ne bo zaneslo v digitalno demenco.

Na univerzitetni kliniki v Ulmu, ki jo vodi, je Spitzer obravnaval kot paciente tudi odvisnike od računalniških iger in odvisnike od svetovnega spleta. Življenje teh pacientov so digitalni mediji povsem uničili. Zdravniki so pri mlajših odraslih vedno pogosteje beležili motnje spomina, motnje pozornosti in motnje koncentracije kakor tudi čustveno poplitvenje in splošno otopelost. To bolezensko sliko so začeli v Južni Koreji imenovati digitalna demenca.
Avtor poskuša v tej knjigi predstaviti skrb vzbujajoči razvoj, ki vodi v vse močnejši upad umskih zmožnosti, zlasti otrok. V to poljudnoznanstveno razpravo je vključil predvsem nova in najnovejša spoznanja, dobljena s številnimi znanstvenimi raziskavami in testi. V besedilu se ukvarja samo z razlikami, ki so statistično značilne. Bralec, ki bi jih rad v posameznih primerih preveril, si lahko ogleda obsežno izvirno literaturo, navedeno na koncu knjige. Razumevanje besedila pa bralcu olajšajo tudi številne ilustracije. (Iz predstavitve založbe).

Knjiga Osamljenost je izšla pri založbi Ara leta 2019. Knjigo je prevedla Mateja Malnar Štambal, urednik založbe pa je Jože Vetrovec.

Osamljenost je knjiga, ki bralce spodbuja, da pogledajo okoli sebe in svojim (manj) bližnjim in morda osamljenim naklonijo več svojega – potemtakem tudi zdravilnega – skupnega časa. Vse več nas je osamljenih. In zaradi tega trpimo. V tej knjigi psihiater osamljenost opredeljuje kot kruto bolezen. Razlaga, da povzroča kronične bolečine. Da je celo nalezljiva, znanstveno skoraj še neraziskana bolezen, ki se širi hitreje, kot se lahko oblikuje odpornost proti njej, in se uvršča med enega najpogostejših vzrokov smrti v civiliziranem zahodnem svetu.

Zaradi osamljenosti nastajajo druge bolezni, od prehladov, depresij in demence pa vse do srčnih infarktov, kapi in raka. Osamljenost je pomemben dejavnik tveganja za razvoj drugih pogostih in smrtnih bolezni. Hkrati je tudi zahrbtna, saj se veliko prizadetih sploh ne zaveda, da so zboleli zanjo.

Bolehanje za osamljenostjo je v psihiatriji znano že dolgo in se večinoma pojasnjuje kot bolezenski znak drugih duševnih motenj. Kot kažejo nova spoznanja iz epidemiologije, psihologije, empiričnih družbenih ved, proučevanja možganov in, ne nazadnje, iz psihiatrije, bi morali to stanje dejansko obravnavati kot samostojno obliko bolezni. Skratka: osamljenost ni le simptom oziroma bolezenski znak, temveč je samostojna bolezen. (Iz predstavitve založbe).

Marijan Zlobec