V času drugega vala epidemije novega koronavirusa Photon – Center za sodobno fotografijo ponovno pripravlja dogodek v prilagojeni digitalni obliki. Umetniki Andreja Džakušič, Simon Macuh, Iva Tratnik in Keiko Miyazaki so decembra posneli spletni pogovor o svoji umetniški praksi in medsebojnem sodelovanju. Predstavitev, opremljeno s fotografijami in inserti del, bodo premierno objavili na spletnih straneh SCCA-Ljubljana in Galerije Photon v četrtek, 21. januarja, ob 19. uri.
IvAnKe (Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki) 4 dni, 5 noči, videoperfomans, 2020, 18′ 37”
Postaja DIVA je k sodelovanju na Video večeru v Galeriji Photon lansko leto povabila umetnico Andrejo Džakušič, ki se je odločila, da k skupni predstavitvi povabi tudi umetnici Ivo Tratnik in Keiko Miyazaki ter umetnika Simona Macuha. Z njimi sodeluje v različnih konstelacijah (npr. kolektiva SIVA, IvAnKe in AnKo). V izhodišču njihovih skupnih projektov so javne akcije in performans v različnih pojavnih oblikah, ki ga največkrat izvajajo v javnem prostoru ali pred galerijsko publiko in ga dokumentirajo s fotografijami in videom.
Dogodke Video večer s Postajo DIVA pripravlja sodelavka Postaje DIVA Vesna Bukovec, ki je že v preteklih letih skupaj z Metko Zupanič (obe Zavod Kolektiva) v Galeriji Photon organizirala serijo dogodkov Video večer/Video Evening.
Na Video večerih s Postajo DIVA gostijo avtorice in avtorje, ki so vključeni v arhiv in jih povabijo, da spregovorijo o svojem delu in ozadju nastanka posameznih video projektov. Predstavitev v galeriji (artist talk) spremljajo projekcije s komentarji, čemur sledi pogovor s publiko. Do sedaj so se predstavile Maja Hodošček, Aleksandra Saška Gruden, Pila Rusjan, Valerie Wolf Gang, Toni Poljanec, Zvonka T Simčič in Nataša Skušek.
Andreja Džakušič je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij. Izpopolnjevala se je na Vysoki Školi Vytvarnih Umeni v Bratislavi na Slovaškem in na Akademii Sztuk Pieknich v Krakovu na Poljskem. Leta 2004 je bila umetnica na delovnem obisku v Belfastu. Vpisana je v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture MK RS kot performerka, intermedijska umetnica in pedagoginja v kulturi. Uporablja različne medije: performans, fotografijo, video, interaktivno instalacijo, ukvarja se predvsem z družbeno angažirano umetnostjo, skupnostno umetnostjo in umetnostjo v javnem prostoru. Kot predsednica aktivno deluje v Društvu likovnih umetnikov Celje in organizira projekte (razstave, dogodke in festival umetniških akcij v javnem prostoru Vstop prost/Admission Free). Deluje tudi v različnih umetniških kolektivih, kot so SIVA (skupaj s Simonom Macuhom in Ivo Tratnik), Javna branja, Ivan, IvAnKe, AnKo, idr. Živi in dela v Celju, organizira samostojne in skupinske umetniške projekte ter sodeluje na vabljenih skupinskih razstavah pri nas in v tujini.
Andreja Džakušič na Postaji DIVA
Simon Macuh, Andreja Džakušič in Iva Tratnik
Kolektiv SIVA predstavljajo Simon Macuh, Iva Tratnik in Andreja Džakušič, študirali so na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, živijo in delajo v Celju, individualno so v umetniškem prostoru že vrsto let aktivno prisotni s samostojnimi in skupinskimi razstavami, imajo za sabo številna sodelovanja, načrtovanja, usklajevanja in debatiranja predvsem v okviru vsakoletnega že deset let trajajočega festivala Društva celjskih umetnikov Vstop prost, ki zajema performanse, intervencije, akcije in instalacije v javnem prostoru. Kot kolektiv SIVA so začeli delati ob projektu obleka … človeka, ki je bil zastavljen in realiziran kot skupen umetniški projekt. Simon Macuh deluje predvsem na področjih kiparstva, performansa, videa in animacije. Vzporedno z umetniško prakso se ukvarja s filozofijo in teorijo. Andreja Džakušič se v glavnem izraža s performansom, instalacijo in fotografijo, v svojih delih komentira stanje realnega osebnega ali družbenega okolja. Iva Tratnik se izraža v slikarstvu, instalaciji, performansu, plesu in zvoku.
SIVA na Postaji DIVA
Umetnice kolektiva IvAnKe, Iva Tratnik, Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki, izhajajo iz svojih osebnih izkušenj in delo naslavljajo predvsem na aktualne tabuje. Prihajajo iz področja vizualne umetnosti, svoje izkušnje preoblikujejo v vizualni jezik in s pomočjo drugih čutov, kot so slušni, taktilni itd. gradijo pripoved. Različnost kulturnega dialoga se pogosto šteje za bistveno pri njihovem delu. V performansu se izrazijo na poetični pa vendar družbeno kritični način.
Keiko Miyazaki
Keiko Miyazaki je rojena v Ehime na Japonskem. Zaključila je BA in MA iz umetnosti na Northumbria University v Angliji. Šolanje je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2004), Akademiji umetnosti v Krakowu (2005). Njena dela temeljijo na opazovanju evropskih socialnih struktur in tabujev, pomemben del njenega ustvarjalnega procesa pa je komunikacija, ki vključuje vzpostavljanje povezav z ožjo in širšo okolico. Izraža se skozi različne medije, od instalacije, slike, performansa do videa. Za svoja dela je prejela naslednje nagrade: Outstanding Award (Sakaide Art Grand Prix 1999), Jury Award (Cosmos Cable TV Award 2005), Culture Contributer of Shikokuchuou city. Od leta 1998 razstavlja mednaradno. Živi in dela v Sloveniji.
Keiko Miyazaki na Postaji DIVA
Produkcija: SCCA–Ljubljana/Postaja DIVA, Galerija Photon
Dino Kužnik – Another Era, Shaped by the West, 2016-2019
V času zaprtja galerije si lahko ogledate še video predstavitev po trenutni razstavi Shaped by the West, slovenskega fotografa Dina Kužnika. Razstavo si bo v živo možno ogledati že čez nekaj dni, ko se bodo predvidoma ponovno odprle galerije.
Dino Kužnik – Shaped by the West, Stop
Dino Kužnik (1986, Slovenija) v seriji Shaped by the West upodablja nekaj najbolj prepoznavnih simbolov Združenih držav Amerike – avto, bencinsko črpalko, cesto in krajino. Serija, ki je nastala na njegovih popotovanjih z avtomobilom po zahodnem delu ZDA med letoma 2016 in 2019, se konceptualno navezuje na avtorjevo doživljanje obdobja po osamosvojitvi Slovenije. Nanaša se predvsem na prehod iz socializma v kapitalizem in posledično »pozahodnjevanje« slovenske kulture v devetdesetih letih preteklega stoletja. Odraščajoči avtor in veliko predstavnikov njegove generacije je ta prehod čutilo kot zmedo pri opredeljevanju, kaj sploh je tipično slovensko. Veliko lažje se je bilo poistovetil z uveljavljenimi vzori zahodnega sveta, ki jih je srečeval predvsem v popularni kulturi. Prek televizije in filmov je tako odraščal s podobami in vrednotami »velikega ameriškega duha«, prenesenega v vizualno vzpostavljene simbole »najmočnejše države na svetu«. Vse to je, med drugim, izoblikovalo njegove življenjske cilje in, še pomembneje, njegovo umetniško delovanje.
Dino Kužnik – Globetrotter Lodge
Serija tako prikazuje avtorjeve upodobitve simbolov »Amerikane« iz obdobja odraščanja v kontrastu z njegovo odraslo identiteto. Njen prevladujoči narativ kroži okrog njegove želje po selitvi v Ameriko, nostalgične vizije »ameriškega sna« ter resničnosti življenja v ZDA, predvsem v povezavi s procesom pridobitve umetniške vize. Dino, ki v Združenih državah Amerike živi že od leta 2013, je v iskanju umetniškega izraza potoval po Arizoni, Kaliforniji, Novi Mehiki, Utahu in Nevadi. Reprezentativna pokrajina postane v seriji kulisa za raziskovanje avtorjeve edinstvene pozicije pri njenem upodabljanju. Dinove fotografije ponujajo estetizirano verzijo njemu vizualno domačih prizorov, s katerimi se pravzaprav prvič srečuje v živo. Fotografiranje domačega v novem izkazuje avtorjevo željo po ohranjanju utopične vizije ZDA in hkrati sentiment njegove generacije, ki v nepredvidljivi sodobnosti hrepeni po preprostosti otroštva. Slednje se kaže v značilnih vizualnih tendencah ter izboru mehkih barv, ki svet prikazujejo barvit, nedolžen in lep. Prav to, izbor barv in slog, s katerim so motivi prikazani, zasledimo tudi v seriji Shaped by the West. Ob mehkobi in skorajšnji nedolžnosti upodobljenega Dino v svoja dela spretno prevede občutek samote in resni(co)čnost lastnega ameriškega sna, ki ju začutimo v razpokah idealizirane »Amerikane«. (Po tiskovnem sporočilu).
Dino Kužnik – Wigwam Motel
Marijan Zlobec