Čeprav smo sredi epidemije novega koronavirusa, založniški programi tečejo ali se uresničujejo “od doma”, kot se to reče z eno skupno sintagmo, ki pove dovolj ali več, kot le o šolanju tako, da ostaneš doma. Slovenska matica je pravkar izdala svoj Matičin novičnik, v katerem javnost nagovarja z najnovejšimi informacijami. Kot prva je namenjena filozofiji ali filozofskemu založniškemu programu Slovenske matice. Novi urednik in vodja Oddelka za filozofijo je namreč postal prof. dr. Marko Uršič.
“Junija letos sem po izvolitvi na upravnem odboru Slovenske matice in na predlog dosedanjega vodje Odseka za filozofijo akad. prof. dr. Tineta Hribarja prevzel vodenje tega odseka. Akademiku prof. Hribarju se zahvaljujem za zaupanje, predvsem pa za dolgoletno ustvarjalno vodenje tega odseka ter še posebej za izbor in urejanje knjig s področja filozofije. To dobro uredniško prakso želim nadaljevati, ker je vsebinsko odprta za resnično kvalitetna filozofska dela ter prinaša dragocene prevode klasikov in zanimive novosti slovenskih avtorjev. Seveda pa bom v naslednjih letih skušal po svojih močeh prispevati tudi nekaj novosti. Člani in članice odbora za filozofijo ostajajo isti kot doslej, pridružila pa sta se nam dva nova člana, ugledna slovenska filozofa prof. dr. Božidar Kante (FF UM) in prof. dr. Olga Markič (FF UL).
Za leto 2021 načrtujemo izid treh filozofskih del: v zbirki prevodov filozofskih klasikov (od antike do sodobnosti) bo izšla znamenita knjiga renesančnega platonika Marsilia Ficina O ljubezni, ki je po tematiki in obliki njegova varianta in »prenova« Platonovega Simpozija. Ob 80-letnici akad. Tineta Hribarja bo izšla njegova nova knjiga z naslovom Sem, torej bivam, obenem pa bomo jeseni organizirali simpozij o filozofskem opusu cenjenega kolega. Tretja knjižna edicija v prihajajočem letu bo zbornik razprav o življenju in delu naše zaslužne filozofinje prof. dr. Alme Sodnik: gre za prispevke s simpozija na Matici leta 2019, ki jih ureja prof. dr. Olga Markič. Načrtujemo tudi nekaj javnih predavanj s področja filozofije – z upanjem, da jih bo spet mogoče izvajati »v živo«.
Ob tej priložnosti naj znova izrazim prepričanje, da je za našo filozofijo – nič manj kot za leposlovje – zelo pomembno, da tudi v prihodnje pišemo v slovenščini in da prevajamo v naš jezik filozofska dela iz drugih jezikov. »Jezik je hiša biti« – to še posebej, skoraj dobesedno velja za majhne jezikovne in narodne skupnosti, kot je naša. Kajti slovenščina je vélika s svojim bogatim besednim zakladom in pretanjeno skladnjo, ki nam omogoča izražati tudi najbolj zapletene in subtilne filozofske misli. Knjige, ki jih pišemo, prevajamo in izdajamo, oblikujejo in bogatijo naš kulturni in miselni prostor več desetletij, nekatere morda celo stoletja …”
Vabim vas k sodelovanju, z lepimi pozdravi,
prof. dr. Marko Uršič,
vodja Odseka za filozofijo pri Slovenski matici
Dr. Tine Hribar je nazadnje, že po svoji epohalni filozofski trilogiji Nesmrtnost in neumrljivost pri Slovenski matici izdal novo knjigo, tokrat prevod Martina Heideggerja O stvari mišljenja. SM je pred Hribarjem dala velik poudarek še Hribarjevemu nekoliko starejšemu kolegu dr. Ivanu Urbančiču, ki si je, med drugim, na javnih zborovanjih pred osamosvojitvijo Slovenije, prizadeval, da bi Slovenija postala samostojna država, pa se ga nihče ne spomni. Podobno si je za slovensko samostojnost prizadeval Tine Hribar, ki je imel ravnokar zelo odmevni intervju za Televizijo Slovenije. Marsikaj je povedal, a tudi veliko zamolčal, tako o sebi, (zakaj je moral zapustiti FSPN v letih 1974/1975), ali npr. zakaj je razpadel Demos in kdo je za ta razpad najbolj kriv… Morda pa je ostala najbolj opazna izjava, da je Slovenska vojska sicer odlična, da pa izvaja v tujini akcije v okviru NATO kot kakšna tujska legija, kot je dobesedno dejal. Nedvoumno je tudi odgovoril, da bi morala Slovenija izstopiti iz NATO pakta in imeti svojo ter sebi primerno vojsko, v kateri ni prostora za tako velike oborožitve in investicije, (kot se kažejo sedaj z nakupom orožja v skupni vrednosti 780 milijonov evrov). Žal pa ni imel priložnosti podati svojo karakteristiko strankarskega sistema kot takega in sedanje generacije politikov, še manj pa, kam to vodi. Kot filozof bi se namreč hočeš nočeš moral spustiti na “nižjo raven” ali postati bolj “prozaičen”.
Zanimiva je bila tudi Hribarjeva razlaga okoliščin okrog javne Izjave za izhod iz pandemije in avtokracije komisije za človekove pravice pri SAZU, ki se je končala z objavo, potem pa odklonilnimi izjavami vrha SAZU in enega izmed osmih članov komisije. Hribar je pojasnil, da je bilo sedem glasov za izjavo, eden pa proti, torej je imela večinsko podporo. To pa je primerjal z glasovanjem v Ustavnem sodišču, kjer je bilo večkrat razmerje v glasovanju 5 proti 4, a je bilo vsem jasno, kaj je s tem sprejeto. O njegovem ugotavljanju državniške drže predsednika Boruta Pahorja (čisto v zadnjem času), pa so si gledalci pogovora prav gotovo mislili svoje.
Dr. Tine Hribar je prevelik karakter, da bi zmogel kakšen zdrs, lahko pa se zmoti, tako kot je nenehno odprto vprašanje, kaj je resnica, potem pa njegov odgovor, da je resnica o resnici v tem, da ni resnice o resnici.
Marijan Zlobec