GO! 2025: nova spletna točka kulturnega dogajanja obeh Goric: www.go2025.eu


Nova Gorica in Gorica bosta Evropski prestolnici kulture leta 2025. V Nemčiji pa bo EPK Chemnitz, češko Saská Kamenice, z okrog 250 tisoč prebivalci tretje največje mesto na Saškem, za Leipzigom in Dresdnom. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture EPK prinaša in zakaj so se začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv in izziv? Odgovor je moč poiskati na njihovi spletni strani www.go2025.eu, kot jo je oblikovala občine Nova Gorica. Od včeraj pa bo ta stran obiskovana in dopolnjevana vsakodnevno, saj se informacije o novoimenovanih prestolnicah širijo po svetu, tako da jim bo kmalu težko slediti. Štiriletne priprave in vlaganja v infrastrukturo ter programe bodo nenehni izziv za množico organizatorjev, za čezmejni dialog, za povezavo Slovencev iz matice in zamejstva, italijanskega življa pa s celotnim zaledjem, kolikor daleč bodo želeli. Imenovanje prihaja kot sklep Evropskega parlamenta in Sveta, ki upravlja aktivnost Evropske prestolnice kulture.

Vesna Humar in mag. Neda Rusjan Bric oddajata prijavno knjigo na Ministrstvo za kulturo v Ljubljani

Odločitev o nazivu je sprejel strokovni svet – skupina neodvisnih strokovnjakov. Sestavlja ga deseterica, ki jo imenujejo Evropski parlament, Evropski svet, Evropska komisija in Odbor regij, in sicer Sylvia AmannCristina FarinhaAgnieska WlazelDessislava GavrilovaPaulina FlorjanowiczPierre SauvageotJelle BurggraaffBeatriz GarciaJiří Suchánek in Alin Nica. Dva člana je v posvetovanju z Evropsko komisijo imenovalo še Ministrstvo za kulturo: Barbara Rovere in Igor Saksida.

Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, bolgarska političarka Marija Gabriel je povedala: “Čestitam mestu Nova Gorica, njegovim javnim organom, kulturnim ustanovam in prebivalcem za zmago na nacionalnem natečaju za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Po Mariboru leta 2012 bo to drugo slovensko mesto, ki bo nosilec tega naziva. Gostitev evropske prestolnice kulture je velika priložnost za mesto in regijo, da okrepita kulturne ambicije, umestita kulturo v osrčje svojih skupnosti in se več naučita drug o drugem – in o sebi. Skupaj s Chemnitzem v Nemčiji bo Nova Gorica del dinamičnega dvojca, ki bo čim bolje izkoristil ta naziv in zagotovil dolgoročne kulturne, ekonomske in družbene koristi.

Veselje v Novi Gorici, foto MO Nova Gorica/Mateja Pelikan

Mesto na stiku treh evropskih kultur – slovanske, italijanske in germanske –  je skupaj z Gorico dedič starih aristokracij, z novim delom pa živa zgodovina  povojne Evrope. Širše območje EPK je preživelo dvanajst ofenziv krvave prve svetovne vojne in bilo prerezano z železno zaveso po drugi. Novo nastalo mesto v povezavi z Gorico, starodavnim središčem goriške pokrajine, mesti vojn in prijateljstva, mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, ki sodelujeta, sodihata in soživita, kljub njuni mešanici kultur ali prav zaradi njih, sta gotovo nenavadno, zanimivo in evropskega duha polno območje, primerno za Evropsko prestolnico kulture.

Naziv Evropska prestolnica kulture je priložnost, da se vsi ti dejavniki povežejo in postanejo zanimivi za evropsko javnost, ki išče tradicijo in sodobnost, izvirnost in prepoznavnost. Prvi in poglavitni cilj EPK pa je predvsem izboljšana kakovost življenja prebivalcev mesta in njegove širše okolice. Je enkratna priložnost, da se vse potenciale obmejnih mest in področij preko kulturnega angažmaja celostno poveže v kulturno, turistično, gospodarsko, izobraževalno in infrastrukturno enoto, ki bo povečala gospodarski razvoj in investicije ter na ta način pritegnila tako množice kulturnih turistov kot omogočila zdajšnjim in novim prebivalcem kvalitetnejše bivanje.

Odločitev, kako se lotiti načrtovanja, priprave, izvedbe in nadaljnjih korakov uresničitve tega kompleksnega projekta, je prepuščena mestu, ki se odloči za kandidaturo in jo zastavi skladno s svojimi strateškimi usmeritvami, razvojnimi programi in referenčnimi cilji ter soglasno s pobudami, hotenji, željami meščank in meščanov, upoštevaje interese drugih skupnosti in prebivalstva na območju, ki ga zajema in želi privabiti in vključiti v dejavnosti, da bi skupno udejanjili raznotere ambicije v smeri vzdržnega in celovitega teritorialnega razvoja regije.” (Iz predstavitve kandidature).

https://www.nova-gorica.si/mma/GO__2025_-_Nova_Gorica_Evropska_prestolnica_kulture.pdf/2018050908574968/?m=1525849046 (december 2017, 41 strani)

Mag. Neda Rusjan Bric, vodja kandidature

“Od danes naprej na povezavi www.go2025.eu deluje živahna, informativna in vključevalna spletna platforma za skupne priložnosti in prihodnost obeh Goric. Gorici, ki se skupaj potegujeta za naziv evropske prestolnice kulture v 2025, sta sedaj povezani tudi na spletu. 

Posebnost spletne strani je jezikovna premostitev, na strani se namreč slovenski in italijanski jezik prepletata in ne preklapljata. Novost je najava kulturnih dogodkov, ki zajema aktualno dogajanje v obeh mestih in pokrajinah in ki se bo v prihodnosti nadgradila s skupnim dogodkovnim koledarjem in odprtim informacijskim servisom.

Stran GO! 2025 je vključevalna, saj v razdelku Kaj dogaja-Cosa succede vsakemu obiskovalcu omogoča, da z uporabo družbenih omrežij in aplikacij objavi svoje prispevke in poglede na mesti ter skupno kandidaturo z oznako #novagoricagorizia2025. Na strani se prepletajo tudi Novice-Notizie o poteku čezmejne kandidature in skupnih kulturnih projektih. Vabljeni h klikanju in spremljanju objav.

Spletno stran je postavilo in oblikovalo novogoriško podjetje Akeo.”

Stebri in sklopi EPK

Kot je razvidno iz njihovih dosedanjih objav, so pripravili dve prijavni knjigi za EPK. V drugi prijavni knjigi je bilo potrebno odgovoriti na 43 vprašanj, ki jih je pripravila žirija, kandidatke za EPK pa so bile omejene, da na vprašanja odgovorijo na največ 100 straneh. Ta vprašanja bi lahko strnili v šest poglavij, in sicer: Prispevek k dolgoročni strategiji, Kulturna in umetniška vsebina, Evropska razsežnost, Doseg, Upravljanje in Zmožnost izvedbe.

Predstavitev prijavne knjige

Pri pripravi na pisanje druge prijavne knjige so se poglobili v komentarje, ki jih je žirija podala na prvo prijavno knjigo in predstavitev. Pomembno je bilo, da izboljšajo področja, ki niso bila jasno razložena oz. niso popolnoma prepričala žirije. V času karantene in v poletnih mesecih so se poglobili v izboljšave, govorili z različnimi deležniki, razvijali in izvajali programe. Ustvarjali so vsebino, ki so jo kasneje prelili v besede, grafikone in številke. Za vsako napisano besedo so bile ure dela, procesov in premisleka. Skrbno uredniško delo, strnjevanje besedil in osredotočanje na najpomembnejše in reprezantivne dele, je bil edini način, da so lahko ohranili prijavno knjigo na stotih straneh.

Lorenzo De Sabbatta, koordinator iz Italije

Vodja kandidature Neda Rusjan Bric in koordinatorka Vesna Humar sta prijavno knjigo osebno predali na Ministrstvu za kulturo, Lorenzo De Sabbatta, koordinator iz Italije, pa se je z njima veselil kar virtualno iz Milana.

Vesna Humar, koordinatorica kandidature

Kot vidimo iz poprejšnjih objav, so kandidaturo obeh Goric že julija lani predstavili v Milanu, na prestižni lokaciji Gallerie d’Italia na trgu Scala v Milanu v okviru festivala La Milanesiana ter milanskemu občinstvu pojasnili kulturne značilnosti in zgodovino obeh mest. Predstavitev je spremljalo več kot sto obiskovalcev festivala. 

Go! Borderless, Gremo! Brezmejno

Uvodoma je vodja festivala La Milanesiana Elisabetta Sgarbi ponovila odločno podporo kandidaturi, ki »se začenja v Sloveniji in objema Italijo«. Fabrizio Oretti, odbornik za kulturo na Občini Gorica je začel z besedami: »Imamo edinstveno priložnost, zato, prosimo, navijajte za nas!« in si prislužil dolg aplavz: »Naše območje ni le primer integracije in sodelovanja, ampak dokaz, da so v Evropi resničnosti, kakršna je naša, ki imajo veliko povedati in dokazujejo, da je sodelovanje na najrazličnejših področjih mogoče.« 

»Zaradi naše skupne zgodovine, zaradi naših krvavih sto let smo nedeljivo, čeprav velikokrat razdeljeno območje,« je pojasnila vodja kandidature Neda Rusjan Bric: »Že to, kar smo naredili v teh dveh letih razmisleka o kandidaturi, so ogromni koraki proti skupni prihodnosti.« 

Senatorka v italijanskem senatu, Tržačanka, literarna kritičarka in publicistka Tatiana Rojc je v čustvenem in premišljenem nagovoru poudarila, da je kultura dejavnost, ki ji vsi avtoritarni režimi najprej nadenejo verige. Ker se zavedajo njene moči: »Gorica je bila razdeljeno mesto, tako kot Berlin. Berlinski zid je padel leta 1989, kovinska mreža med Gorico in Novo Gorico leta 2004. To je mesto, ki končno ponovno odkriva svojo enotnost. Mesto s tisočletno zgodovino: ime mesta se prvič pojavi leta 1001 v darovni listini, s katero je cesar Oton II oglejskemu patriarhatu podaril naselje »que sclavorum lingua vocatur Goriza«. Mesto, ki se ji v jeziku Slovanov reče Gorica. Narediti iz tega kraja, križišča tisočletnih kultur, prestolnico kulture za sodobno Evropo, Evropo narodov, bi pomenilo za staro celino, ki je definirala celotni razvojni cikel zahodne civilizacije in se danes odpira novim svetovom, uresničitev sanj. V to upam. Končno bi Kosovel lahko segel v roke  Michelstaedterju. In oba bi bila preprosto Srečko in Karel, oba prepričana, da pripadata istemu svetu. Brez retorike. Ker, kot je napisal Kosovel, moje življenje je moje, slovensko, evropsko, moderno in večno

Srečko Kosovel in Karel Michelstaedter sta avtorja besedil, ki sta jih ob predstavitvi interpretirala igralca Lučka Počkaj in Branko Završan. Srečanje je zaključil znani italijanski zgodovinar Giordano Bruno Guerri. Govoril je o tem, kako je meja presekala goriški teritorij, in kot primer navedel znano zgodbo o pokopališču v Mirnu. In poudaril, da sta festivalska podpora kandidaturi in kandidatura sama nekaj, »kar nam vrača upanje.« Ko jih prečkamo, je dodal Guerri, so meje priložnost, da spoznamo drugega in si razširimo obzorja, ampak naj bodo »vedno bolj nežne in vedno bolj mehke.«

Rojčeva je ob zaključku z vsemi sodelujočimi vodila kratki razgovor. Časopis Il Corriere dela Sera je objavil prispevek Tatjane Rojc: http://bit.ly/2XuFCOa

Alessandro Barbero, zgodovinar, akademik in pisatelj: “Po konfliktnemu dvajsetem stoletju, skupna usoda za mesta”
Ferruccio de Bortoli, novinar: “Zdi se, da se združuje Berlin in to presega konkurente.”
Marcello Veneziani, novinar in pisatelj: “Epicenter srednje Evrope z mejo, ki združuje in deli”
Massimo Cacciari, italijanski filozof, politik, akademik in kolumnist, nekdanji župan Benetk: »Zgodovina, ljudje in trpljenje. Idealna čezmejna izbira ”
Ernesto Galli della Loggia, italijanski zgodovinar in akademik, kolumnist Corriere della Sera: “Zveza narodov med državami, ki so temelji stare celine”
Quirino Principe, glasbeni kritik, muzikolog, prevajalec in esejist: “Pridružujeta se dve sosednji resničnosti, ki jima ni primerjave”
Sergio Romano, diplomat, novinar, zgodovinar, esejist in akademik: “To je enotnost zdrave pameti, ki gre preko svetovnega konflikta”
Paolo Mieli, novinar, esejist in kolumnist: “Velika simbolna vrednost pri rušenju zidov”
Vittorio Sgarbi, umetnostni kritik, umetnostni zgodovinar, esejist, univerzitetni profesor, politik, televizijski človek in kolumnist: “Nagraditi skupno identiteto bi bilo resnično daljnovidno”
Vir: Il Piccolo

V okviru Evropske prestolnice kulture bodo v letu 2025 pripravili več kot 600 različnih kulturnih dogodkov in več kot 60 projektov z različnimi partnerji. Skupno se bodo preko projektov povezovali z 251 partnerji iz 34 držav. Predvideni proračun evropske prestolnice kulture je 48 milijonov evrov, od tega za program nekaj manj kot pet milijonov evrov, za naložbe pa nekaj več kot devet milijonov, kar je skoraj 40 odstotkov investicijskega proračuna.

Med kulturnimi dogodki že napovedujejo stalno razstavo slikarja Zorana Mušiča v Bukovic, in situ razstavo industrijske dediščine v Ajdovščini, »hop-on, hop-off« kulturni avtobus v Kobaridu, gledališko produkcijo v režiji Tomija Janežiča, ki bo tematizirala usodo zadnjega francoskega kralja in odprla vprašanje, ali lahko ubežimo svoji usodi, pa mednarodni plesni projekt MN Dance Company v solkanskem kamnolomu, ki se bo ukvarjal s tehnološko prihodnostjo človeškega telesa.

K oblikovanju programa je prispevalo na stotine ljudi. “Najprej smo zbirali ideje za projekte na terenu. Prejeli smo več kot 250 predlogov projektov, ki jih je pripravilo 150 posameznikov in združenj. Vabili smo jih na različna srečanja, od tematskih omizij do kulturnih zajtrkov, na katerih smo predstavili vse izzive in dodatne ideje. Pogovorili smo se tudi z gospodarskimi in socialnimi združenji ter odprli pisarno kandidature na novogoriški železniški postaji, ki je bila vsem dostopna. Ključno pa se mi zdi to, da smo šli tudi med mlade v šole ter skušali razumeti njihove kulturne navade. Iskati moramo namreč načine, kako bomo mlade zadržali, da po študiju ne bodo odhajali drugam. ” (Lorenzo De Sabbatta, član delovne skupine kandidature).

https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/eventi/presentazione-del-dossier-di-candidatura-di-nova-gorica-collaborazione-con-gorica-ecoc-2025/

https://www.corriere.it/cultura/20_dicembre_19/capitali-europee-cultura-2025-gorizia-nova-gorica-5d916930-41da-11eb-a986-08f3985f4b5a.shtml

https://www.ilgazzettino.it/nordest/trieste/gorizia_nova_gorica_cultura_capitale_europea_2025-5653363.html

https://messaggeroveneto.gelocal.it/udine/cronaca/2020/12/18/news/gorizia-nova-gorica-capitale-europea-della-cultura-2025-1.39675204

https://www.zazoom.it/2020-12-19/nova-gorica-gorizia-capitale-europea-della-cultura-2025-2/7791398/

https://headtopics.com/it/capitali-europee-della-cultura-2025-nominate-nova-gorica-e-gorizia-17551924

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: