Snemanje in arhiviranje ljudske glasbe v dvojezičnem priročniku


Urednica Rebeka Kunej, foto Marijan Zlobec
Snemanje in arhiviranje ljudske glasbe

Založba ZRC je proti koncu zadnje tiskovne konference predstavila še posebno, dvojezično (slovensko in madžarsko) knjigo Snemanje in arhiviranje ljudske glasbe. Strokovni priročnik Népzene rögzítése és archiválása. Szakmai kézikönyv. Izdajatelj publikacije je Glasbenonarodopisni inštitut, knjigo pa je uredila Rebeka Kunej.

Publikacija se osredotoča na najpomembnejše vidike terenskega raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in zaščite ljudskoglasbene dediščine: zajema temeljne napotke za terensko delo, nudi osnove glasbene in besedilne transkripcije ter opozarja na pravilno ravnanje in hranjenje unikatnega terenskega gradiva, predvsem zvočnega in pisnega. Njen namen je nagovoriti tiste, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z odkrivanjem ljudske inštrumentalne glasbe in pesmi, jim pomagati s priporočili pri njihovem delu ter jih ozavestiti ne le o pomenu odkrivanja in zbiranja ljudske glasbe na terenu, temveč tudi o (o)hranjenju zbranega terenskega gradiva. Dvojezični slovensko-madžarski strokovni priročnik Snemanje in arhiviranje ljudske glasbe / Népzene rögzítése és archiválása je rezultat projekta »Folk Music Heritage: Odkrivanje, obdelava in diseminacija skupne dediščine ljudske glasbe«, izveden v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska v letih 2018–2021.

Priročnik je nastal kot plod sodelovanja štirih ustanov v Sloveniji in na Madžarskem.

Vsebina priročnika

Predgovor / Előszó (Rebeka Kunej)

Odkrivanje ljudske glasbe s pomočjo terenskega dela / A népzenegyűjtés terepmunkával (Rebeka Kunej)

Prednosti raziskovanja v domačem okolju in vključevanje mladih / A hazai környezetben történő kutatás előnyei és a fiatalok bevonása (Marija Klobčar)

Pomen terenskega snemanja za etnomuzikologijo / A terepmunka fontossága a népzenetudományban (Urša Šivic)

Zvočna snemanja ljudske glasbe, snemalna tehnologija in nosilci zvoka / Hangfelvétel készítése a népzenéről, felvevőtechnológia és hanghordozók (Drago Kunej)

Ravnanje z zvočnimi posnetki in njihovo ohranjanje / A hangfelvételek kezelése és tárolása (Drago Kunej)

Glasbena transkripcija / Zenei transzkripció (Urša Šivic)

Besedilna transkripcija / Szövegtranszkripció (Marija Klobčar)

Zbiranje in obdelava pisnega in fotografskega gradiva / Írásos és fényképanyag gyűjtése és feldolgozása (Anja Serec Hodžar)

Urejanje pisnega gradiva / Írásos anyagok rendszerezése (Anja Serec Hodžar)

Digitalizacija pisnega gradiva / Írásos anyagok digitalizálása (Anja Serec Hodžar)

Digitalizacija zvočnega gradiva / A hanganyag digitalizálása (Drago Kunej)

Priročnik je pomembnejši, kot je bil doslej predstavljen javnosti, saj v njem lahko prepozna strokovne napotke marsikdo, ki se tako ljubiteljsko kot poklicno ukvarja z nakazanimi in obravnavanimi temami. Tudi ko gre za opisovanje prekmurskega narečja, njegovih značilnosti in posebnosti, bo bralec vsaj metodološko to lahko prenesel še na kakšen drugi slovenski dialekt. Kot se kaže moderna doba, je vse več nujnosti digitalizacije gradiva, kar je mišljeno kot strokovna zahteva, žal pa iz knjige seveda ni razvidna uveljavitev tega v praksi.

Žal je digitalizacija arhivov vedno zadnja točka v finančnih programih, še posebej Ministrstva za kulturo, ki je, kot mi je znano, zavrnilo na primer digitalizacijo (in s tem širšo javno študijsko rabo) 3000 rokopisnih pisem slavnih umetnikov, ki jih hrani Dokumentacijsko središče MSUM na Maistrovi 3 v Ljubljani. Če vam naštejem 100 umetnikov, od Ivana Cankarja, Antona Ažbeta, Maksa Fabianija, Matije Jame, Ivana Groharja, Jožeta Plečnika…, ne boste verjeli, da je v prosvetljeni družbi to možno. Samo pisem Rihardu Jakopiču je od skoraj sto različnih dopisnikov, med njimi okrog 800 pisem Matije Jame. Ko prebirate njegova pisma, vas bo “kap”, kaj vse se neznano skriva v teh dokumentih, slovenska umetnostna zgodovina pa je tiho.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: