Umetnost na stičišču kultur ali umetnost na Goriškem


Naslovnica zbornika
Helena Seražin, foto Marijan Zlobec
Knjiga in zbornik

Založba ZRC je izdala še eno pomembno in odmevno knjigo: Umetnost na stičišču kultur Umetnostnozgodovinski oris Mestne občine Nova Gorica. Njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Knjigo je uredila Helena Seražin.

Delo je nastalo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru. Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti (L6–8262), ki ga poleg Javne agencije za raziskovalno dejavnost sofinancirata Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Mestna občina Nova Gorica.

Knjiga je prvi bogato ilustriran pregled umetnosti na Goriškem od srednjega veka do današnjih dni in vsebuje najnovejša spoznanja o najlepših in najpomembnejših umetnostnih spomenikih na območju Mestne občine Nova Gorica. Velik del knjige je posvečen arhitekturi in umetnosti po drugi svetovni vojni povsem na novo zgrajenega obmejnega mesta Nova Gorica, ki je leta 2018 praznovalo sedemdesetletnico obstoja. Daljše uvodno besedilo o zgodovini Goriške in nastanku Nove Gorice je napisal dolgoletni sodelavec novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU dr. Branko Marušič, doc. dr. Helena Seražin pa uvodno besedilo o umetnosti na Goriškem. Druga besedila za knjigo so prispevali skoraj vsi sodelavci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU v sodelovanju s kustosi Goriškega muzeja Kromberk – Nova Gorica in sodelavcem z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Struktura in vsebina knjige

O Mestni Občini Nova Gorica, O nastajanju Nove Gorice (Branko Marušič), Umetnost na stičišču kultur (Helena Seražin), Srednjeveška umetnost (Gorazd Bence), Poznogotske stavbarske delavnice na Goriškem (Mija Oter Gorenčič), Gradovi, dvorci in tabori (Helena Seražin), Romarska cerkev Matere božje na Sveti Gori (Andreja Rakovec in Tina Košak), Romarska cerkev Marije Tolažnice žalostnih na Kostanjevici (Helena Seražin in Tina Košak), Goriške kamnoseške delavnice (Helena Seražin), Historistične vile na obrobju Gorice (Franci Lazarini), Jožef Tominc (1790–1866) (Andreja Rakovec), Judovsko pokopališče v Rožni Dolini (Klavdija Figelj), Železnica (Barbara Vodopivec), Pokopališča in spomeniki prve svetovne vojne (Barbara Vodopivec), Arhitekturna obnova sakralnih spomenikov (Franci Lazarini), Umetnost na Goriškem pred veliko vojno in po njej (Vesna Krmelj in Andreja Rakovec), Nastanek Nove Gorice (Klavdija Figelj), Stavba Mestne občine Nova Gorica (Katarina Mohar), Cerkev Kristusa Odrešenika (Klavdija Figelj), Stanovanjska gradnja (Klavdija Figelj), Industrijska arhitekturna dediščina (Klavdija Figelj), Javni spomeniki po drugi svetovni vojni (Katarina Mohar), Slikarstvo po drugi svetovni vojni (Klavdija Figelj), Goriški muzej v Kromberku (Katarina Brešan).

Med avtorji žal ni nekaterih “zunanjih” sodelavcev, ki so o umetnosti na Goriškem že pisali, in to bolj podrobno in natačno, kot najdemo nekatere tekste v tej knjigi (Vesna Krmelj, Andreja Rakovec), tako da si kaj dosti ne moremo pomagati pri poglabljanju na primer v dejavnost omenjenega “avantgardnega časa”. Goriška avantgarda je bila bistveno bogatejša. O tem obstaja bogata literatura, arhivsko gradivo, katalogi, programi, sestava avtorjev ob vsakem dogodku posebej… Ne nazadnje je Gorico in svoje umetniške kolege obiskal slavni futurist Marinetti. Če avtorici ne vesta, da je bil glavni akter goriškega Umetniškega društva s prvo razstavo (1924) Maks Fabiani, ki je zelo uspešno združeval in povezal slovenske in italijanske umetnike, ali pa ugotavljata, da so stvari premalo raziskane, velja to predvsem zanju in raziskovalne kriterije omenjenega Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta.

Knjigo dopolnjuje bogata bibliografija, ki dokazuje, kako je bila Goriška od nekdaj prisotna na različnih področjih strokovnega raziskovanja in s tem publiciranja. Delo je opremljeno in dopolnjeno s številnimi zgodovinskimi in novejšimi likovnimi deli, fotografijami cerkva, pokopališč, spomenikov, ki jih predstavljajo opisi virov slikovnega gradiva.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: