Pošten bodi in delaj: folklorne in spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lučine


Naslovnica
Tone Košir, fotografije Marijan Zlobec
Milena Igličar
Predstavitev knjige v Atriju ZRC

Založba ZRC je verjetno presegla rekord v izdajanju knjig s folklorno tematiko s slovenskega etničnega in kulturnega ozemlja. Že pred precej leti, konkretno že davnega leta 1988, je zbirko Glasovi ustanovila založba Kmečki glas, leta 2007 jo je pod svojo streho vzela Celjska Mohorjeva družba, od leta 2014 pa Založba ZRC. Ureja jo prof. ddr. Marija Stanonik, skrajno predana raziskovalka in znanstvenica, ki je sama izdala že toliko knjig, da se lahko samo čudiš, kaj vse zmore nekdo, ki se razdaja za slovenstvo, še posebej pa z vidika folklore, če uporabim samo ta izraz za sicer širši spekter raziskovaja.

V 53. knjigi iz zbirke Glasovi z naslovom Pošten bodi in delaj – Folklorne in spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lučine je objavljenih 434 povedk iz omenjenih sosednjih župnij (Lučine in Šentjošt nad Horjulom), ki imata skupaj blizu 1400 prebivalcev. Šentjošt je vso znano zgodovino spadal na vrhniško oziroma polhograjsko, Lučine pa na poljansko oziroma škofjeloško stran. Na stičišču obeh župnij je zaselek Suhi Dol, kjer sta podpisana kot soavtorja zdravnik Tone Košir in nečakinja, prav tako zdravnica Milena Igličar zbrala dobrih 300 povedk. Prvi zapisi so nastali že pred letom 1955, zadnja leta sta jih avtorja knjige veliko tudi posnela. Večina jih je zapisanih v narečju, le slaba desetina v knjižnem jeziku. Pripovedi okoli 50 pripovedovalcev so razvrščene v 10 poglavij. Kot souredniki knjige so podpisani Milena Igličar, Tone Košir, Vera Smole in Marija Stanonik; vsi so prispevali še svoje spremne besede z razlago vsebine.

Vsebinsko je knjiga, kot rečeno, razdeljena na deset poglavij: Bajčne povedke, Vražljive povedke, Strašljive povedke, Legendne povedke, Razlagalne povedke, Zgodovinske povedke, Socialne povedke, Etnološke pripovedi, Anekdote in Šaljive povedke. Zadnji del knjige je namenjen natančni predstavitvi slovarja manj znanih narečnih besed, oblik in besednih zvez ter domačih imen, abecedni seznam pripovedovalcev s številkami posameznih pripovedi, po spominu zapisane pripovedi, kdo je vse pripovedi in povedke posnel in zapisal…

Vsebina povedk in drugih pripovedi kaže na trdo življenje in delo ljudi vseh slojev in starosti, ki pa niso zapirali vrat siromakom in beračem, za katere se je vselej našel kos kruha, čeprav ga nikoli niso imeli v preobilju. Stiki s posebneži, siromaki in kramarji se odražajo tudi v številnih z njimi povezanimi pripovedmi, med katerimi je veliko anekdotičnih in šaljivih. Močno jih je prizadela druga svetovna vojna in čas po njej. Tedanje razmere so našle odziv v pripovedih, zbranih v zgodovinskem poglavju knjige. V legendnih in etnoloških povedkah se odraža močna vera in medsebojno povezovanje ob praznikih in običajih.

Knjigo poživljajo lepe ilustracije prizadevnih risark, ki so tako ali drugače povezane s Suhim Dolom. Te so: Vida Igličar, Iza Košir, Tatjana Rihtaršič, Agata Stele, Janja Košir in Pavlina Košir.

Kot pravi Marija Stanonik, je knjiga izjemen spomenik prednikom Koširjeve rodbine, cel njen izdelek sedanjega rodu in dragocen dar njenim potomcem. Besedila sta namreč, kot rečeno, zbrala stric in nečakinja. Naslov knjige Pošten bodi in delaj priča o lastnostih in vrednotah, ne le omenjene rodbine, ampak tudi širšega okolja, od koder so predvsem po zaslugi Toneta Koširja zbrane folklorne in spominske pripovedi.

V celotni zbirki Glasovi je bilo doslej objavljenih že 21.343 zgodb.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja