Letošnja sezona v Prešernovem gledališču v Kranju bo zagotovo drugačna in bo tako od gledalcev kot od ustvarjalcev zahtevala veliko prilagajanja spremembam, ki jih prinaša. To so temeljne ugotovitve s tiskovne konference v Kranju, na kateri so predstavili program nove sezone 2020/2021.
Predstavitev nove sezone v Prešernovem gledališču v Kranju, foto PGK
»Čas karantene je pokazal, kako si želimo gledališča, kako vsi pogrešamo in
potrebujemo ta živi stik, ker je to tisto, kar dá pravi čar gledališkemu doživetju – živ
in neposreden stik z gledalci. /…/ Nova sezona v Prešernovega gledališča Kranj bo
obarvana slovensko in mladostno. Na repertoarju je pet dram slovenskih avtorjev, od najstarejšega dramskega besedila do besedil, ki so nastala letos. Poleg Jerneja
Lorencija in Žige Divjaka, ki sta v Prešernovem gledališču že delala, bodo z domačim
ansamblom prvič delali režiserki Mateja Kokol in Maša Pelko ter režiser Luka Marcen. Omejitve glede prireditev v zaprtih prostorih so za nas poseben izziv, ki se bo pokazal v številu ponovitev vsake uprizoritve in seveda na finančni strani. Upam, da bo imelo Ministrstvo za kulturo posluh za te spremembe in nam ne bo zmanjševalo sredstev. Za reševanje ustvarjalnosti na področju kulture bi zdaj morali vanjo vlagati celo več,« je povedala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček in dodala, da za začetek novembra načrtujejo izvedbo 50. Tedna slovenske drame, ki bi sem moral začeti konec marca, vendar so ga zaradi koronavirusa preložili.
Tiskovna konferenca
»V svetu, ki se žal zmeraj bolj radikalizira, si želimo v Prešernovem gledališču tudi v
tej sezoni nadaljevati predvsem svojo radikalno umetniško gledališko pot, ki bo
radikalna samo v znamenju Umetnosti in Gledališča. Gledališča, ki zahteva drznost in vrhunske ustvarjalce, ki zahteva iskanje, iskrenost in predvsem snemanje mask, saj bodo kot odgovor na svet mask to sezono v Prešernovem gledališču v uprizoritvah maske radikalno padle. Veselim se sezone, ki temelji na besedilih slovenskih avtorjev in avtoric vseh generacij, pa tudi režiserjev in režiserk najmlajše generacije, saj sem prepričana, da je prav zdaj nastopil trenutek, da izpovejo svoje stališče do časa in sveta,« je povedala dramaturginja in vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak.
Prva letošnja premiera, Škofjeloški pasijon (koprodukcija: PG Kranj in MG Ptuj), ki bi
morala odpreti že omenjeni jubilejni Teden slovenske drame, bo 4. septembra na
Ptuju in 10. septembra v Kranju. V gledališču trenutno potekajo zadnje vaje, vzdušje
je že predpremiersko. Škofjeloški pasijon Patra Romualda/Lovrenca Marušiča bo v
tokratni postavitvi izhajal »iz občutka krivde, greha in občutka nenehne utesnjenosti
in apriornega dolga, ki ga nosimo v sebi, neznosnega in klavstrofobičnega občutka,
da se nam od zunaj vsiljuje nekaj, kar naj bi bili in kar naj bi bilo obče prav. /… / Gre
za doživljaj, doživetje, čutno izkušnjo, na eni strani grožnja smrti, na drugi obljuba
raja, vnebovzetja, vstajenja, letenja,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in
dodal, da se v Kranju vedno počuti zelo svobodnega in dobrodošlega.
Druga premiera in krstna uprizoritev bo z letošnjo Grumovo nagrado nagrajeno
besedilo Naše skladišče Tjaše Mislej. »Osrednja misel drame je, da je čas za človeka
in ne za kapital. Besedilo govori o majhni, intimni zgodbi štirih žensk vseh generacij,
ki v komunikativnem, humornem in hkrati tragičnem slogu pripovedujejo o svojih
prepričanjih, sanjah, hotenjih. /…/ Zgodba išče načine, kako se izkopati iz tega
kapitalističnega sveta in znotraj njega poiskati smisel, odgovor pa se skriva v nas
samih, v našem sobivanju, odnosih, empatiji,« je povedala režiserka Mateja Kokol.
Za konec leta, decembra, se v gledališču obeta še ena krstna uprizoritev, premiera
avtorskega projekta Kosovel Katarine Morano in Žige Divjaka. »Čas, ki ga trenutno
živimo, in slutnja prihodnosti sta kar strašljivo podobna času, ki ga je živel Kosovel,
času, ko se je fašizem prebujal povsod okrog njega, kar je žal v tem trenutku tudi
naša realnost. Vendar kljub temu, da je imel Kosovel zlo slutnjo o prihodnosti, je
hkrati v sebi zelo močno verjel, da je v prihodnosti tudi nekaj zelo lepega,
pozitivnega, svoboda, ki nas čaka. Vprašanje, ki me v tem delu zanima, je, ali
zmoremo ta pogum z željo po osvoboditvi. /…/ Šlo bo za zelo intimen poskus
vzpostavitve dialoga s Kosovelom,« je o novi uprizoritvi povedal režiser Žiga Divjak in nas povabil: »Odprite in berite Kosovelova dela, kjerkoli in kadarkoli. Njegovi uvidi držijo še danes.«
Žiga Divjak
Četrta premiera sezone Monologi s kavča je nastala med karanteno, ko dramska
ustvarjalnost nikakor ni zamrla. Nasprotno, nastal – in premiero doživel na spletu – je omnibus osmih monologov izpod peresa osmih priznanih dramatičark in dramatikov, med katerimi je tudi kar nekaj Grumovih nagrajencev. Rok Vilčnik – rok gre, Varja Hrvatin, Simona Hamer, Tjaša Mislej, Peter Rezman, Kim Komljanec, Simona Semenič in Nejc Gazvoda so napisali monologe za osem igralcev Prešernovega gledališča: Vesno Jevnikar, Vesno Slapar, Miho Rodmana, Blaža Setnikarja, Darjo Reichman, Vesno Pernarčič, Aljošo Ternovška in Boruta Veselka, ti pa so jih v režiji Maše Pelko in Luke Marcena interpretirali z domačega kavča.
Gledališki omnibus bo januarja na novo zaživel v odrski postavitvi. »Projekt je v času
karantene ponudil preizpraševanja o stanju, v katerem smo se znašli in iz katerega
smo iskali možnosti izhoda v danem trenutku. /…/ Zgodbe, ki so jih avtorji napisali,
pa spregovorijo še o nečem širšem, ne samo o razmerah, povezanih s karanteno,
epidemijo in našo samoizolacijo, ampak odpirajo tudi vprašanja o naši izoliranosti in
begu v naše mikrouniverzume v vsakdanjem trenutku, pri čemer včasih pozabljamo
na skupnost, bližino in komunikacijo. Zato bodo Monologi s kavča zdaj ponudili izvrstno priložnost, da iz monologov vzpostavimo dialoge in poliloge,« je povedal
režiser Luka Marcen, ena izmed avtoric Kim Komljanec pa je dodala: »Monologi so
nas postavili pred izziv, kako realizirati kolektivni dogodek, kadar je izvedba omejena in onemogočena. Zdaj pa je s prenosom na oder pred nami nov izziv, kako vsebino, ki je bila pisana za ekran in za intimno izkušnjo enega, prenesti spet nazaj v kolektivno, skupno, čeprav je vsaka od osmih zgodb zgodba o samosti. Pred nami je torej zanimiv prenos v drug medij, ki obenem odpira vprašanja o samem formatu dramskega pisanja.«
Jernej Lorenci
Sezono bodo v Prešernovem gledališču sklenili z uprizoritvijo dela Simone Semenič
lepe vide lepo gorijo. »Besedilo postavlja zanimivo in pomembno predpostavko,
kako spol postane političen in ne samo spol, ampak tudi spolnost. /…/
Mirjam Drnovšček
Avtorica v besedilu izpostavlja intrigantne trenutke, vrhunskost teksta pa se kaže v tem, kako zna izpisati situacije, ki so pretresljive in boleče, tako da nas dobesedno fizično zabolijo in se nam zazdi, da posegajo v našo intimo, po drugi strani pa nam te
vsakdanje situacije ponudijo priložnost, da se ob njih naglas nasmejimo,« je o
besedilu povedala režiserka uprizoritve Maša Pelko.
Mateja Kokol
Sezona bo torej slovenska in barvita, mladostna in polna pokoronskega optimizma,
kar nakazuje tudi celostna grafična podoba, ki sta jo oblikovala akademska slikarja
Tina Dobrajc in Mito Gegič.
Letošnjo sezono v Prešernovem gledališču posvečajo nedavno preminulemu članu
ansambla, igralcu Petru Musevskemu. (Po tiskovnem sporočilu)
Marinka Poštrak
Marijan Zlobec