Na 68. Ljubljana Festival prihaja v sredo, 12. avgusta, s koncertom v Viteški dvorani Križank ob 20. uri eden najslavnejših koncertnih kontrabasistov na svetu, Božo Paradžik. Na klavirju ga bo spremljal nemški glasbenik Hansjacob Staemmler.
Božo Paradžik
Božo Paradžik, rojen leta 1969 v Zagrebu, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Pragi v razredu Jiříja Hudeca. Od leta 2000, ko je izdal solo debitantski CD pri založniški hiši EMI, je ustvaril impresivno solistično kariero in postal eden mednarodno najuglednejših in najbolj iskanih solo kontrabasistov. Kot komorni glasbenik sodeluje z najsijajnejšimi instrumentalisti našega časa; pred tem je kot član različnih orkestrov igral pod taktirko najpomembnejših dirigentov. Izjemno znanje predaja tudi na mlajše generacije. Od leta 2010 je docent za kontrabas na Visoki šoli za glasbo v Luzernu, poučeval je tudi na glasbenih akademijah v Amsterdamu, Detmoldu, Freiburgu im Breisgau in Lozani. Paradžikov široki repertoar sestavljajo predvsem dela od zgodnjega klasicizma do pozne romantike. Njegovi videi na spletni platformi youtube imajo skupaj več kot štiri milijone ogledov.
Božo Paradžik
Na klavirju ga bo spremljal Hansjacob Staemmler, ki je bil še kot študent na Visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja v Berlinu pianist Ansambla solistov Berlinske filharmonije. Študij je v Berlinu opravil pod mentorstvom Georga Save in ga zaokrožil na mojstrskih tečajih pri Danielu Barenboimu in Menahemu Presslerju. Danes spremlja številne znane glasbenike in solopevce po vsem svetu.
Božo Paradžik, kontrabas
Hansjacob Staemmler, klavir
Program:
Arvo Pärt: Spiegel im Spiegel
Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op. 38
Ludwig van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir št. 2 v g-molu, op. 5/2
Mel Bonis: Sonata za violončelo in klavir v F-duru, op. 67
Dodajam še nekaj podatkov o malo znani in pri nas izvajani francoski skladateljici Mel Bonis.
Mel Bonis
Mélanie Hélène ali Mel Bonis (1858 – 1937) se je rodila v pariški družini nižjega srednjega sloja in je bila vzgojena po strogih normah takratne katoliške morale. Kot mladenka velikega talenta in glasbene občutljivosti se je sama naučila klavirja. Sprva njeni starši njene glasbe niso spodbujali, a ko je bila stara dvanajst let, jih je profesorica na konservatoriju prepričala, da so ji omogočili formalni pouk glasbe. Pri šestnajstih letih je začela študij na konservatoriju in obiskovala pouk klavirske spremljave, harmonije in kompozicije, kjer je klopi delila s Claudom Debussyjem, Gabrielom Piernejem in drugimi. Poučeval jo je Cesar Franck. Zaradi težav, s katerimi so se srečevale ženske, ki so želele komponirati, je sprejela bolj androgeno obliko svojega imena, Mel.
Na konservatoriju je spoznala in se zaljubila v študenta, pesnika in pevca Amédéeja Landély Hetticha, ki je nekatere njene pesmi prelil v glasbo. Na žalost njeni starši poroke niso odobrili in leta 1883 se je dogovorila, da se bo poročila s poslovnežem Albertom Domangeom, 25 let starejšim vdovcem s petimi otroki iz njegovih dveh prejšnjih zakonskih zvez. Za daljše obdobje je prenehala ustvarjati, saj je z možem imela tri otroke. Za Mel Bonis to ni bila idealna poroka, ker Domange ni maral glasbe.
V 1890-ih je znova srečala Hetticha, ki jo je spodbudil k vrnitvi h komponiranju, tako kot se je njena kariera začela. Vendar je začela tudi afero s Hettichom, kar je privedlo do rojstva nezakonskega otroka Madeleine. Otroka so dali v varstvo nekdanji sobarici, medtem ko je Bonis vso svojo energijo namenila kompoziciji, saj je postala članica Société des compositeurs de musique in objavljena skladateljica z izdajami Alphonse Leduc.
Ustvarjala je komorno glasbo; med njenimi kompozicijami so sonate za flavto, za violončelo, za violino, klavirski kvarteti, kar devet zvezkov je bilo skladb za klavir. Pisala je glasbo za otroke, orgelsko glasbo, vokalno religiozno glasbo ter glasbo za orkester.
Goldbergove variacije
Drugi del
Marijan Zlobec
En odgovor na “Kontrabasist svetovne slave na 68. Ljubljana Festivalu”
Torej dragi Marijan- v biografiji Božota Paradžika ni tisteg dela kateri govori o njegovem odraščanju v Sarajevu- on je bosansko-hercegovski, a ne hrvaški umetnik. Sumim tudi da je rojen v Zagrebu, ampak je odraščal v Sarajevu- oče Drago je bil prvi klarinetist v Simfoničnem orkestru radio Sarajeva/RTV Sarajevo, a stric mu jazz kitarist in član Plesneg orkestra radio Sarajeva/RTV Sarajevo. Kontrabas je učil na srednji glasbeni školi v Sarajevu pri profesorju Tihomirju Vidoviću, sjajnem glasbeniku in pedagogu; sicer študentu šole katero je v Sarajevo prinjel iz Zagreba Stjepan Sinjeri- potem pa kontrabasist v Zagrebških solistih.
Potem je Božo šel v Prag in študiral kontrabas, pa po celi Europi in svetu. Očeva družina je sicer iz hercegovskega mesta Ljubuški.
Torej da je Božo hrvaški ni res- to je šel en primer kako srpska in hrvaška kultura ropajo majhne kulture. Božo Paradžik ostaja sarajevski otrok in pika.