Na 68. Ljubljana Festival prihaja Ansambel Gustava Mahlerja, ki ga sestavljajo posebej izbrani solisti. Glavni namen in cilj ansambla je širiti med poslušalce manj slišana dela, dobro znane skladbe pa interpretirati na novo, osupljivo in nenavadno ter jih predstaviti v novi luči. V Preddverju Križank mu bomo prisluhnili v torek, 21. julija, ob 21. uri.
Ansambel Gustava Mahlerja, foto arhiv Festivala Ljubljana
Ansambel Gustava Mahlerja je leta 1996 ustanovil znan glasbeni zakonski par, violinistka Elena Denisova in pianist Aleksej Kornienko. Ansambel je deležen kar precejšnje mednarodne medijske pozornosti – velik odmev je doživel ob izidu albuma Vivaldijevih Štirih letnih časov z Eleno Denisovo za založbo Decca. Ansambel je reden gost Festivala Wörthersee Classics, pogosto nastopa v Konzerthausu na Dunaju in na drugih koncertnih prizoriščih v mestu. Z velikim uspehom se je predstavil na Nizozemskem, Finskem in v Italiji, kjer so mu v Novari podelili posebno častno kulturno nagrado.
Elena Denisova, foto arhiv Festivala Ljubljana
Elena Denisova, strastna »ambasadorka čarobnosti zvoka«, je ena izmed izstopajočih osebnosti v mednarodni violinistični eliti. Kjer koli se predstavi, občudujejo njeno glasbeno zrelost, izrazito individualnost v interpretacijah in sijajno virtuoznost. Poleg tradicionalnega violinskega repertoarja namenja pozornost tudi sodobni glasbi – številni skladatelji ji posvečajo novitete, marsikatera je posneta tudi na zgoščenkah. Elena Denisova je bila študentka Valerija Klimova in Olega Kagana. Svojo bleščečo kariero je začela leta 1990, ko je začela muzicirati s pomembnimi orkestri (med njimi je Londonski kraljevi filharmonični orkester), na festivalih, kot je Salzburški, v najprestižnejših dvoranah, med drugim v dunajskem Musikvereinu. Koncertirala je po številnih evropskih državah ter imela turneje v ZDA in Kanadi, odmevno je nastopala v Egiptu in Tajvanu. Ustanovila je avstrijski Ansambel Gustava Mahlerja, Godalni orkester Collegium Musicum Carinthia in Glasbeno združenje Classic Etcetera Music ter je od leta 2002 direktorica Festivala Wörthersee Classics. Izvedbe Denisove fascinirajo in se dotaknejo tako poslušalcev kot kritikov.
Aleksej Kornienko kot pianist
Aleksej Kornienko, rojen v Moskvi, je glasbeno šolanje začel pri petih letih. Klavir in dirigiranje je študiral na Konservatoriju za glasbo P. I. Čajkovskega in v tem času osvojil prvo nagrado na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Sergeja Rahmaninova v Moskvi. Odkar se je leta 1990 preselil v Avstrijo, si je ustvaril ugled kot cenjeni žirant glasbenih tekmovanj in profesor na Koroškem državnem konservatoriju. Je soustanovitelj Ansambla Gustava Mahlerja. Poklicno se udejstvuje kot pianist in dirigent, s posebno naklonjenostjo do redko izvajanih skladb in skladateljev.
Aleksej Kornienko kot dirigent
Znan je po dinamičnih interpretacijah Beethovnih in Brahmsovih del ter sodobnih skladb, kar ga je privedlo do izjemnih sodelovanj, med katerimi so številni mednarodno priznani orkestri (Londonski kraljevi filharmonični orkester, Simfonični orkester Moskovske filharmonije, Filharmonični orkester Georgeja Enescuja). Leta 2010 je imel kot dirigent Simfoničnega orkestra RTV Moskva obsežno turnejo po ZDA, od leta 2012 pa je glavni dirigent Mednarodne Donavske filharmonije iz Avstrije. Kornienko je umetniški vodja Festivala Wörthersee Classics od njegove ustanovitve leta 2000 in od takrat si prizadeva vsako sezono pripraviti program najvišje umetniške vrednosti.
Program koncerta v Preddverju Križank
L. van Beethoven: Ariji iz opere Fidelio za violino in orkester, transkripcija Franz Hummel (svetovna premiera)
L. van Beethoven: Koncert za violino in orkester št. 2 v B-duru, transkripcija Koncerta za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19, Franz Hummel (svetovna premiera)
F. Mendelssohn – Bartholdy: Koncert za klavir, violino in godalni orkester v d-molu
Skladatelj Franz Hummel
Pozornost v tem programu takoj pritegne Koncert za violino št. 2 Ludwiga van Beethovna, ki ga je skladatelj Franz Hummel napisal na pobudo violinistke Elene Denisove, in to kot transkripcijo Koncerta za klavir št. 2, op. 19. Znano je, da je Beethoven naredil obraten korak; priljubljeni in umetelno zasnovani Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61, je na pobudo Muzia Clementija transkribiral v ne prav slavni Koncert za klavir v D-duru, op. 61a. Franz Hummel je sprejel izziv transkripcije iz dveh razlogov; prvi je ta, da ga je za to prosila nadarjena violinistka Elena Denisova, ki lahko zagotovi odlično izvedbo, in drugi, ker globoka in mojstrsko zasnovana Beethovnova glasba dopušča takšne ustvarjalne posege.
Marijan Zlobec