Na 68. Ljubljana Festival prihaja Anton Podbevšek Teater iz Novega mesta. Umetniški vodja in režiser je s svojim ansamblom pripravil uprizoritev drame Talka. Drama združuje besedilo dramatika Paula Claudela in Lacanovo delo Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela. Gre za zgodbo, postavljeno v čas, ko je bil Napoleon I. na vrhuncu svoje moči. Talka je sodobna tragedija o žrtvovanju ženske, s čimer doseže svobodo izbire. Predstava Talke bo v Preddverju Križank v petek, 10. julija, ob 21. uri.
Prizor iz drame Talka, foto Anton Podbevšek Teater/FB
“Dispozitiv za uprizoritev Talke Paula Claudela je vezan na ultimativno dejanje terorja v človekovi pokrajini, kjer moramo izb{i}rati, da bi skozi radikalno zavrnjen okvir izbire lahko vzniknili z Ne! v novo singularnost …
Janez Hočevar kot papež v arkadah Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, foto Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Vprašanje terorja je v zgodbi, ki pritiče žanru melodrame, implicirano z ideološkimi nosilci: državo, Cerkvijo, razrednim bojem, ljubeznijo, ekonomijo in skozi vel – življenje ali denar, svoboda ali smrt, o katerem pravi Jacques Lacan, da je »edini dokaz svobode, ki ga lahko ponudite v okoliščinah, v katerih ste se znašli, prav to, da izberete smrt, saj s tem pokažete, da imate svobodo izbire«. V tej zelo posebni claudelovski pokrajini prevladuje njegov taktilni mojstrski slog – dolg, bogat in neriman verz, v teoriji aklamiran kot verset claudélien.
Talka (Anuša Kodelja) in papež Pij (Janez Hočevar), foto Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Claudelova Talka je torej drama o paradoksu izsiljene izbire, v katerem se mora Sygne de Coûfontaine, osrednji lik, na ozadju brutalnosti dogodkov iz francoske revolucije odreči temu, kar predstavlja njeno bit samo, tja do »najintimnejših korenin« {Lacan}. Drama so odvija med Sygnino izbiro in Sygninim ne-, v katerem talka besede z dejanjem svobode in nemo in smrtno grimaso Ne!{gacije} vznikne v novo singularnost.” (Iz predstavitve Anton Podbevšek Teatra).
Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje, kot rečeno, Claudelovo Talko in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Claudelova Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, implicirane v ideoloških nosilcih, državi, cerkvi, razrednem boju, ljubezni in denarju.
Matjaž Berger na tiskovni konferenci, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Avtorji predstave so Anton Podbevšek Teater, režija Matjaž Berger, glasba Duo Silence, kostumografija Peter Movrin in Metod Črešnar, scenografija Sara Slivnik in Dorian Šilec Petek, avtorstvo projekcij Iztok H. Šuc in Gašper Vovk.
Pavle Ravnohrib kot župnik Badilon
Prevod Talke: Igor Lampret, prevod fragmentov besedila Jacquesa Lacana Ojdipov mit danes. Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela: Alenka Zupančič. V uprizoritvi so uporabljeni tudi fragmenti iz študije Alenke Zupančič Mesto tragedije v psihoanalizi: Ojdip in Sygne. Integralno besedilo za uprizoritev: Nejc Gazvoda, Matjaž Berger
Anuša Kodelja kot Sygne de Coûfontaine, foto Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Igralska zasedba:
Sygne de Coûfontaine: Anuša Kodelja
Georges de Coûfontaine: Borut Doljšak
baron, grof Toussaint Turelure, prefekt Marne, Sene: Gregor Čušin
župnik Badilon: Pavle Ravnohrib
papež Pij: Janez Hočevar
kralj Francije: Lovro Zafred
Režiserjeve in igralske priprave na premiero v Kostanjevici na Krki, foto Anton Podbevšek Teater
V drami bomo slišali glasbo uveljavljenih Duo Silence, ki že več kot dvajset let ustvarja glasbo za gledališče. Dvojec deluje tudi na področju filma in sodeluje z drugimi glasbenimi zasedbami, od katerih je najbolj odmevno sodelovanje s skupino Laibach leta 2006 za album Volk.
Kaj so počeli papeži ?
Marijan Zlobec