Zgodovinar in diplomat, nazadnje slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, sicer avtor več zgodovinskih knjig, ob stoti obletnici koroškega plebiscita predstavlja svojo novo knjigo Po razpadu skupne države Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita. V njej podrobno opisuje dveletno obdobje po razpadu habsburške monarhije. Študije in slikovno gradivo prinašajo vpogled v vestno rekonstruirano obdobje, ko so osebna in politična navzkrižja povzročala nemirno dogajanje na obeh straneh meje ter na področju politične diplomacije v Evropi po prvi svetovni vojni.
Naslovnica knjige Po razpadu skupne države
Monografija, katere izid sovpada s stoto obletnico koroškega plebiscita, podrobno predstavlja zelo občutljivo dveletno obdobje (1918–1920). V ospredje postavlja slovensko-avstrijske odnose, ki jih umesti v širšo mednarodno perspektivo. Tema je tako obravnavana z družbeno-političnega gledišča, ki ga dopolnjujejo drobci iz vsakdanjega življenja, za katerega se v monografiji ugotavlja, da ga je politično dogajanje zaznamovalo in tudi preoblikovalo.
Pred stoletjem se med Slovenci in Avstrijo niso izoblikovale zgolj geografske meje. Med oblastmi v Ljubljani in oblastmi na Dunaju – ki je za Slovence po več stoletjih skupnega bivanja v državi skorajda čez noč postal prestolnica tuje države, ki so jo mnogi videli celo kot sovražno – je nastala vrsta političnih in povsem življenjskih sporov. Osebna in politična navzkrižja je krepilo nemirno dogajanje na obeh straneh meje, predvsem pa na meji, od koder je dogajanje v monografiji s pomočjo natančne študije virov vestno rekonstruirano in je dokaz, da so povsem »lokalni« problemi lahko imeli nadregionalni vpliv.
Avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka in dr. Andrej Rahten z visokim avstrijskim odlikovanjem
Monografija tako podrobno obravnava jugoslovansko- -avstrijska razmerja v luči razmejitvenega vprašanja, pri čemer se osredotoča tako na koroško kot štajersko razmejitveno problematiko, kjer pridejo v ospredje mirovna pogajanja na pariškem diplomatskem parketu in vojaški spori. Mejno žarišče je podkrepljeno z bogatim arhivskim in fotografskim gradivom, ki je plod celostnih raziskav v avstrijskih in slovenskih zgodovinskih arhivih.
Študija prinaša uvid v slovensko-avstrijske odnose v letih po razpadu habsburške monarhije, kjer celoto tvori premišljena sinteza zgodovinskih akterjev, političnih ozadij, diplomatskih spletk in raznovrstnih prerekanj. Čeprav znanstveno védenje o obravnavanem dveletnem obdobju že prej ni bilo skromno, avtorjeva študija dokazuje, da je bilo še marsikaj neznanega in neodkritega.
Obsežno knjigo dopolnjuje bogato fotografsko gradivo.
Avtorji recenzij so dr. Teodor Domej, dr. Tamara Greisser-Pečar in dr. Gregor Jenuš.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Celjske Mohorjeve družbe z Mohorjevo družbo Celovec in Goriško Mohorjevo družbo.
Celjska Mohorjeva družba bo kot prva predstavila knjigo v sredo, 15. julija, ob 19. uri v
paviljonu pred Domom sv. Jožef v Celju, Plečnikova 29. Prireditev bo na prostem. V primeru dežja dogodek odpade. V povabilu na dogodek širšega značaja, kot je tiskovna konferenca, so zapisali:
“V teh dneh mineva sto let, odkar je v veljavo stopila Senžermenska pogodba, ki je po razpadu habsburške monarhije določila razmejitev med avstrijsko in jugoslovansko državo. Medtem ko je bil Maribor skupaj s slovenskim delom Štajerske dodeljen Kraljevini SHS, je bil za južno Koroško določen plebiscit, ki se je za Slovence končal s porazom.”
O takratnih usodnih dogodkih govori nova knjiga celjskega rojaka, znanstvenega svetnika ZRC SAZU in predavatelja na mariborski Filozofski fakulteti prof. dr. Andreja Rahtena. O knjigi bosta poleg avtorja spregovorila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič in predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti dr. Aleš Maver, predstavitev pa bo povezoval novinar in zgodovinar Stanislav Kocutar.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/01/22/visoko-avstrijsko-odlikovanje-za-dr-andreja-rahtena/
Marijan Zlobec