Založba ZRC je v času pandemije novega koronavirusa pridno delovala naprej in tako pripravila kar zajetno število novih knjig. V sredo, 17. junija, ob 11. uri po dolgem zatišju vabi na novinarsko konferenco v Atrij ZRC.
Fašizem in demokracija
Predstavili bodo trinajst novih publikacij Založbe ZRC, ki so izšle času karantene. Začnimo pa s knjigama prevodov svetovno znanih avtorjev, ki sta pri nas že znana, a z drugimi deli.
Fašizem in demokracija je publikacija esejev slavnega Georgea Orwella, ki sta jo uredila Oto Luthar in Tomaž Mastnak, posamezne tekste pa prevedli Deja Crnovič, Breda Luthar, Irena Naglič in Tadej Turnšek. Njen izdajatelj pa je Inštitut za kulturne in spominske študije. Ker obsega le 40 strani, je njena cena samo dva evra.
George Orwell
Knjižica prinaša štiri krajša besedila Georgea Orwella, ki jih je kot novinar napisal na samem začetku druge svetovne vojne (Fašizem in demokracija, Literatura in totalitarizem, Vizija totalitarne prihodnosti in Patriotizem.) in se tudi v tem skromnem obsegu pridružuje drugim podobnim izdajam njegovega dela. V Združenem kraljevstvu je spomin na Orwella (znova) oživel tudi zaradi zelo posebnega virusa. Populizem razposajene klike torijcev, ki je izposlovala Brexit, se je namreč v rekordnem času stopil s kulturo laži, kot so jo patentirali ameriški republikanci. Močno spominja na kulturo lažnive neumnosti osrednjih akterjev Živalske farme ali politični žargon že pred osemdesetimi leti. Orwell je opozarjal na okoliščine, razmerje moči, navade, tradicijo …, ki so ljudi uspavale na predvečer druge svetovne vojne. Prefinjenemu opisu kulture strahu tistega časa se pridružuje druga odlika Orwellovih esejev: daljnovidnost, ki meji na obsedenost z usodo demokracije po prelomnih dogodkih. In je še kako aktualna tudi danes.
Knjiga bo odprla teme za razmišljanja, kam gre sodobna Evropa, ali sama sebe obvlada, seveda sebe kot demokratično skupnost držav in narodov, deklarirane napredne politike v EU, gospodarskega in splošnega socialnega razvoja, varnosti in s tem možnosti preživetja vseh. Verjetno bo Založba ZRC poleg predstavitve knjige kasneje organizirala še kakšno predavanje, okroglo mizo ali kaj podobnega, kar bi reflektiralo sedanje stanje, zlasti v Sloveniji, in pokazalo vez z Orwellom na eni strani, z možnimi perspektivami razvoja dogajanja v Evropi in pri nas v naslednjih letih.
Izbrani spisi Isaaca Newtona
Založba ZRC se je odločila za izdajanje Izbranih spisov Isaaca Newtona. Tako bo predstavljena prva knjiga, Izbrani spisi I, kot jih je izbral, knjigo uredil in napisal spremno študijo Matjaž Vesel. Prevajalca pa sta Matej Hriberšek in Valerija Vendramin. Izšla je v zbirki Historia scientiae.
Ime Isaaca Newtona je sopomenka za znanstveno revolucijo na področjih optike, matematike in fizike. Njegova pojmovanja mnogo bolje razumemo, če se zavedamo, da je razmišljal v kontekstu mehanicistične filozofije narave, in če poznamo njegov miselni razvoj. V Izbranih spisih I so prevedena nekatera od Newtonovih najpomembnejših zgodnjih besedil. Izbor iz njegovih študentskih beležk, naslovljenih »Nekatera filozofska vprašanja«, osvetljuje njegovo zanimanje za tedanjo mehanicistično filozofijo. »Nova teorija o svetlobi in barvah« je bilo Newtonovo prvo objavljeno besedilo in je spodbudil burno polemiko o naravi svetlobe in vlogi hipotez v filozofiji narave. V »Hipotezi o svetlobi«, »O etru in zraku« in »Pismu Robertu Boylu« je razvil razmišljanja o tem, kaj je materija in kako deluje na mikro ravni. Enkrat v tem zgodnjem obdobju pa je Newton po vsej verjetnosti napisal tudi svoj najobsežnejši in najbolj razdelan obračun z osnovnimi koncepti Descartesove fizike in metafizike, neobjavljeni rokopis De gravitatione, v katerem je skozi kritiko Descartesa razvil svoje pojmovanje gibanja, narave prostora in telesa ter vloge Boga v naravnem svetu.
Isaac Newton
Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0014 Pogoji in problemi sodobne filozofije in projekta J6-9392 Problem objektivnosti in fikcije v sodobni filozofiji, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Marijan Zlobec