Zanimanje za letošnji 68. Ljubljana Festival se skokovito povečuje. Ne nazadnje ni bilo nekaj mesecev velikih kulturnih prireditev, prav tako ne družabnega življenja in druženja. Mnogi znanci in prijatelji se niso videli mesece in več, pa tudi mnogi sodelavci so delovali le na daljavo. Ob prireditvah sedaj vidijo možnost in priložnost, da se “ponovno dobijo”. Glavne lokacije bodo letos Kongresni trg, Peklensko dvorišče, Preddverje, Atrij, Pergola ter Viteška dvorana Križank, dvorana SNG Opera in balet Ljubljana, dvorana Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter na koncu še Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Kot ste opazili, letos ne bo prireditev v Poletnem gledališču v Križankah. Nova streha še ne bo končana, ker so se odločili za drugačen koncept: večji del bo celosten ali statičen, manjši pa premičen.
Prizor iz muzikala Lolita, foto Festival Ljubljana
Nastop violinske zvezdnice Anne-Sophie Mutter v Ljubljani zadnji dan avgusta, kot sem že omenil, še ni gotov. Darko Brlek je na tiskovni konferenci namreč povedal, da so tik pred potrditvijo, da bo nastopila z orkestrom Camerata Salzburg pod taktirko avstrijskega dirigenta Manfreda Honecka.
Zapeljiva Lolita
Že drugo leto zapored se bo na Ljubljana Festivalu predstavilo Gledališče LDM Novaya stsena (Nova scena). Lani so navdušili občinstvo z muzikaloma Onjeginov Demon ter Mojster in Margareta. To sanktpeterburško gledališče odlikujejo vrhunske izvedbe s perfekcionistično kostumografijo in sceno ter predvsem videoprojekcijami v 3D-tehniki, ki obiskovalcem ob nastopajočih v živo pričara tudi vtis kinematografskih vizualnih razsežnosti. Gre za zelo obsežno in kompleksno produkcijo, ki na poseben način združuje tradicijo ruskega gledališča in ruske literature z izvajalskimi standardi muzikalov na Broadwayu.
Hiša Vladimirja Vladimiroviča Nabokova v Sankt Peterburgu, foto spletni arhiv
Muzikal Lolita, ki je nastal po istoimenskem romanu Vladimirja Vladimiroviča Nabokova in velja za eno najbolj vznemirljivih zgodb dvajsetega stoletja, bo na sporedu 24. in 25. avgusta. Njegovo Lolito omenjajo ugledni bralni seznami, saj je postala svetovna klasika. Nekateri so sam roman ob njegovem izidu ocenjevali, češ da gre za pornografijo.
Pisateljev pisalni stroj v muzeju
Prva izdaja Lolite sega v leto 1955 in je kot rečeno dvignila precej prahu, po romanu so posneli tudi več filmov, tokrat pa bo z zapeljivo 13-letno Lolito mogoče doživeti »horror« muzikal.
Originalna sprejemnica v hiši in danes muzeju
Muzikal Lolita ima le malo skupnega z romanom Vladimirja Nabokova; z obskurno zgodbo, ki govori o sprevrženi in tragični romanci, da jo težko imenujemo ljubezenska. Skupna ostaja le temačnost in groza, v katero nas lahko zapelje uničujoča ljubezen. Muzikal Lolita ustvarjata mednarodna koprodukcijska ekipa s pevskimi zvezdami ruskih muzikalov in razkošen baletni ansambel z impozantno koreografijo, mikavnimi kostumi in inovativno interaktivno kuliso s posebnimi vizualnimi učinki.
https://ldm.theater/lolita/
Lolita prikazuje še poslednjih nekaj sončnih dni zlate dobe Rusije pred padcem v brezno, v krvavo leto 1916. Lolita je simbol čistosti, prepovedan sad, obljubljeni raj, nad katerim se pne svod peklenskega ognja. Ljubezen od nekdaj narekuje ženska, čeprav je ta nedolžna nimfeta še otrok ali pa hudičeva hči, ki prebudi v nas zver. Lolita je zastrašujoča ljubezen, ki vodi v smrt; je eros-tanatos.
Vladimir Vladimirovič Nabokov, foto splet
Avtorji predstave muzikala Lolita: Gledališče LDM Novaya Stsena (Nova scena), Ansambel Profesionalne plesne šole Jagger, avtorica predstave in producentka: Irina Afanasjeva, glasba, aranžmaji in zvok: Anton Tanonov, režiserka: Irina Zjuzina, avtorica koreografskega koncepta: Anastasia Melnikova, koreograf : Svjatoslav Meljnikov, scena in kostumografinja: Irina Afanasjeva, scenografinja: Sofia Tjuremnova.
Gledališče LDM Novaya Stsena v Sankt Peterburgu
Izvajalska zasedba: Lolita: Evdokija Malevskaja, Oswald Rayner (Humbert): George Novitski, Lolitina mama Ann: Natalia Faerman, Duša Lolite: Darja Česnokova, Gregorij: Vsevolod Makarov, Mladi Gregorij: Anton Avdejev, Madama Ju-Ju: Margarita Kolganova, Felix: Vasilij Turkin, Hudič: Sergej Hudjakov ter baletniki: Evgenij Česnokov, Sofija Roždestvenskaja in Ariana Kabanova. (24 in 25. avgusta, Cankarjev dom).
Vlado Kreslin v Križankah, foto Festival Ljubljana
Gost Ljubljana Festivala je že skoraj tri desetletja
Žameten glas Vlada Kreslina in njegova neizmerna poetičnost ustvarjata že več desetletij posebno slovensko glasbeno zgodbo z razprodanimi koncerti in izjemno množico oboževalcev vseh starosti. Mehkoba, ujeta v melodijo, in brezčasna sporočila o življenjskih modrostih, ki opredeljujejo glasbo Vlada Kreslina, sestavljajo zavidljivo diskografijo z dolgim seznamom uspešnic. Čeprav izhaja iz rockerskih voda, iz skupin Horizont in Martin Krpan, s katerimi se je uveljavljal v mladosti, se je njegov talent najizraziteje razkril v osebnoizpovednem žanru; v oživljanju ljudske glasbe na presečišču kantavtorstva in šansona. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je nastopil s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, najpogosteje ga slišimo v družbi Malih bogov in Beltinške bande. Glasba Vlada Kreslina lahko prikliče solzo ganjenosti na obraz, stisne zaljubljene v objem in dvigne poslušalce na plesišče. Vlado Kreslin bo tudi letos zapel v Križankah poletju v slovo. (28. avgusta, Preddverje Križank)
Big Band RTV Slovenija, foto evrovizija.com/Janez Kotar
Poletna noč bo tokrat pospremila poletje v jesen
Tradicionalna Poletna noč bo posvečena osrednjemu nosilcu nastanka in razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe – nekoč Plesnemu orkestru Radia Ljubljana, danes Big Bandu RTV Slovenija. Trdne umetniške temelje je zasedbi postavil prvi dirigent in profilirani skladatelj filmske glasbe Bojan Adamič. Glasbeno zgodbo o uspehu je od šestdesetih let prejšnjega stoletja orkester pisal z izjemnim dirigentom Jožetom Privškom, ki mu je posvetil več kot 4000 priredb in skladb. Umetniško zorenje se je nadaljevalo od leta 1992, ko je vodstvo prevzel aktualni dirigent Lojze Kranjčan. V zadnjih dveh desetletjih vrste orkestra sestavljajo mladi glasbeniki, ki so študij opravljali na znanih jazzovskih akademijah v tujini in so virtuozi na svojih glasbilih. Umetniški svet zasedbe sestavljajo Adam Klemm, Aleš Suša in Blaž Trček, ki so vsi aktivni člani. Drugi stalni dirigent pa je Tadej Tomšič. Z Big Bandom RTV Slovenija se bodo predstavili najvidnejši izvajalci, pevci in dirigenti, ki jih je zaznamoval ta edinstveni profesionalni sestav v Sloveniji. (3. septembra, Kongresni trg)
Big Band RTV Slovenija, foto RTVS
Ljubljana Festival na Ljubljanici
Festival na Ljubljanici poteka že četrto leto v sklopu poletnega 68. Ljubljana Festivala. Na reki z bogato zgodovino, Ljubljanici, lahko na turističnih ladjicah prisluhnete dijakom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter študentom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki vas bodo očarali z mladostno energijo in glasbenim talentom. Gostje, med njimi upajmo da že prvi mednarodni turisti, se bodo prepustili zvokom prijetnih melodij in si med vožnjo po reki ogledovali slikovita nabrežja starega mestnega jedra. (Od 27. do 30. junija).
Likovna akademija
Od 14. do 19. julija bo v Križankah pod selektorskim vodstvom akademskega slikarja Toma Vrana potekala 23. mednarodna likovna kolonija. Najmlajši se bodo lahko izpopolnjevali na brezplačnih tematskih ustvarjalnih delavnicah: v glasbeno-plesni delavnici Predani korakom in mali likovni koloniji. (Od 15. do 19. julija, Pergola)
Kiparska razstava Zmaga Posege
V slovenski likovni prostor je akademski kipar Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) vstopal na začetku osemdesetih let preteklega stoletja skupaj z Generacijo 82, ko so se razplamtevala številna likovna iskanja in je prevladovalo mnenje, da stil, simbol, struktura pa tudi umetniški načini, ki jih je razvijala umetnost minimalizma in konceptualizma, niso več smiselni. Hommage Zmagu Posegi bo na ogled v Atriju Križank. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec.
(Od 16. avgusta do 3. septembra).
Mojstrski tečaji
Letos bodo v sklopu 68. Ljubljana Festivala organizirani mojstrski tečaji, ki bodo potekali na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Umetniško vodstvo bo prevzel Branimir Slokar, ki je v dolgi in plodni karieri vzgojil izjemno število izvrstnih pozavnistov. Mladi glasbeniki se bodo lahko izobraževali tako solistično kot tudi komorno pri dvanajstih mednarodno priznanih profesorjih: violinistki Latici Honda-Rosenberg, violistu Wolframu Christu, violončelistu Jensu Petru Maintzu, kontrabasistu Petru Iugi, pianistu Aleksandru Madžaru, oboistu Emanuelu Abbühlu, flavtistu Felixu Renggli, fagotistu Eckartu Hübnerju, trobentaču Matthiasu Höfsu, hornistu Radovanu Vlatkoviću in pozavnistu Jörgnu van Rijenu. (Od 15.julija do 8. avgusta, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec