V Bežigrajski galeriji v Ljubljani se nadaljuje razstavna dejavnost in kaže na normalizacijo galerijskih in razstavnih razmer v državi, kar vzbuja upanje, da se bodo vsi programi do konca leta lahko izpeljali, morda pa ravno spričo pandemije vzbudili še več zanimanja likovnega občinstva. Bežigrajska galerija 1, Dunajska 31, vabi na ogled razstave Nina Čelhar, Osebna prebivališča, Slike 2013 – 2020, od 2. – 30. junija.
View, 2017, akril na platnu, 50 x 70 cm, iz cikla Osebna prebivališča
Razstava slik iz obdobja 2013 – 2020 predstavnice mlajše generacije Nine Čelhar
opozarja na prepoznavno likovno govorico, ki jo srečujemo že vse od začetkov njenega ustvarjanja. To so značilne namišljene krajine zunanjih in notranjih prostorov, upodobljene v umirjeni in simbolni barvitosti.
“Nagnjeni smo k podcenjevanju pomena in vpliva okolja na naš značaj, obnašanje in mišljenje. Svojo okolico pogosto smatramo kot zgolj prazen oder za dogodke, intimno dislociran in nepomemben. Četudi si tega velikokrat ne priznavamo, ima prostor, ki nas obdaja, na nas močan psihološki učinek in je zato izjemno pomemben, saj nas oblikuje tako kulturno kot osebnostno. Ljudje smo čustvena bitja, polna nasprotij in idealov, ki jih le redko dosegamo. Emocionalen način zaznavanja okolja v nas zelo hitro vzbudi paleto intenzivnih učinkov – od strahu, sreče, miru in panike, optimizma do depresije. Odvisni smo od njega, saj nas utelesi in s tem spominja na počutja in ideje, h katerim stremimo.
Nina Čelhar – Vključujoč II, 2019, akril na platnu, 45 x 80 cm
Tovrstno tankočutno zaznavanje zahteva premislek tudi pri obravnavi bivanjske arhitekture in kaže na pomen lepote. Če na eni strani urejen in zračen prostor prebudi najboljšo verzijo nas samih in nudi podporo vsemu najbolj obetajočemu v nas, bo v zatohli, temni in razpadajoči se sobi naš duh upadel in zabetoniral vsa prej ohlapna sumničenja glede pomanjkljivosti našega življenja. Kakovostna bivališča govorijo o določenih razpoloženjih, ki jih skušajo spodbujati in vzdrževati pri svojih prebivalcih; vabijo nas k predočenemu obnašanju, ki ga v sebi utelešajo. Če nas neka stavba pritegne, je to zato, ker smo v njej, z materiali, oblikami in barvami, prepoznali vrednote, ki so nam blizu; ta zgradba predstavlja snovno vizijo naših osebnih idej. Močna arhitektura nas ne naslavlja takšnih kot smo, temveč kot bi želeli biti: uprizarja našo idealno verzijo; kar še posebno velja za kakovostno bivanjsko arhitekturo, ustvarjeno za specifično osebo. Zanašamo se na hiše, da nas bodo kot nekakšen psihološki kalup držale blizu idealne verzije nas samih,” predstavlja svojo razstavo slikarka Nina Čelhar.
Zjutraj, 2017, akril na platnu, 40 x 50 cm
Nina Čelhar je bila rojena 21. julija 1990 v Postojni. Med letoma 2009 in 2012 je opravila dodiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je med letoma 2012 in 2018 opravila še podiplomski študij slikarstva, med 2013 in 2014 pa še podiplomski študij slikarstva na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu v Nemčiji. Živi v Pivki in Ljubljani. Ob razstavi je izšel katalog na 36 straneh z 18 reprodukcijami, besedili Miloša Bašina, Nine Čelhar in fotografijami Nine Čelhar.
Marijan Zlobec