Po skoraj dvomesečnih karantenah v južnoameriških državah prihajajo na dan mnoge analize in statistike o novem koronavirusu. Med informacijami morda najbolj preseneča, da se je virus covid – 19 pojavil v Braziliji že 4. februarja, še pred množičnim pustnim rajanjem oziroma karnevalom. Nekateri menijo, da je virus prišel v državo celo že konec januarja. Brazilija ima 212 milijonov prebivalcev in je v bistvu federativna, sestavljena iz 26 držav in enega zveznega okraja, vse pa tvorijo pet večjih pokrajin. Brazilija je po številu smrtnih žrtev zaradi pandemije koronavirusa na šestem mestu na svetu in je nazadnje prehitela Francijo, še prej pa Kitajsko. Le-ta je aprila kot ena redkih držav na svetu povečala svoj izvoz blaga.
Karneval si je v Rio de Janeiru ogledalo okrog tri milijone ljudi
Študija Oswaldo Cruz Foundation (Fiocruz), ki uporablja “metodologijo statističnega sklepanja iz zapisov o smrti “, trdi, da se je covid-19 ” začel širiti okoli prvega tedna februarja,” 20 dni pred prvo uradno diagnozo v Sao Paulu. Virus je v Brazilijo prinesel bolnik, ki se je vrnil iz Italije in šele 40 dni kasneje so potrdili prenos okužbe v širšo skupnost. Medtem ko so države v Evropi in Ameriki (vključno z Brazilijo ) spremljale popotnike in potrjevale prve uvožene primere covid-19, se je spričo hitrega širjenja epidemije kasneje sled zabrisala, saj je bilo okuženih preveč ljudi in izvora ni več mogoče izsledi.
Med 21. in 25. februarjem in je Brazilija praznovala po vsem svetu znani karneval, svoj največji ljudski festival, ki vsako leto pritegne množice obiskovalcev na ulice v Rio de Janeiru, Sao Paulu, Salvadorju in drugih mestih. 26. februarja, na dan, ko so Brazilci karneval uradno ‘pokopali’, mi rečemo, da so “pokopavali pusta”, je država uradno objavila svoj prvi primer virusa covid-19. Vprašanje, ali so oblasti že vedele za nevarnost koronavirusa, ko niso intervenirale in dopustile množični karneval do konca, ali pa še niso. je še odprto.
Koronavirus je v Braziliji po uradnih podatkih doslej terjal 13.993 smrtnih žrtev in 202.918 primerov okužb. Toda po mnenju strokovnjakov je zaradi odsotnosti množičnih testov lahko število okuženih tudi do 15-krat večje. Študija Fiocruz kaže, da se je enako kot v južnoameriških državah, v Italiji, Španiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Kanadi, Združenih državah Amerike širjenje epidemije začelo dva do štiri tedne pred odkritjem prvih primerov okužb, vse pa so bile uvožene.
Mrtvih je vse več in število okužb skokovito narašča
V vseh analiziranih državah (seznam vključuje tudi Kitajsko, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Španijo in Združeno kraljestvo ) se je kroženje oziroma širjenje virusa začelo pred nadzornimi ukrepi, še posebej uvedbo karanten in prepovedjo gibanja. Poleg tega, da raziskava pomaga razumeti, kako se je prenos začel, krepi pomen zgodnjega odkrivanja novih izbruhov v prihodnosti.
“To, precej dolgo obdobje skritega prenosa virusa v skupnosti oziroma družbi predstavlja velik izziv za sledenje širjenju novega koronavirusa in nakazuje, da je treba sprejeti nadzorne ukrepe vsakokrat, ko bodo odkriti prvi uvoženi primeri v novi geografski regiji,” je dejal raziskovalec Gonzalo Bello, koordinator raziskovanja, kot povzemam po ekvadorskih virih.
Drugi val pandemije, ki ga nekako napovedujejo ali pričakujejo v Sloveniji, če sedaj ne govorim o drugih državah, bi tako predstavljal morda še večji izziv za zdravstvo in nasploh življenje družbe, hkrati pa daje nalogo vsem, da se dolgoročno vedejo tako, kot bo sproti beležila medicina in dajala napotke političnim in drugim ukrepom.
Jair Bolsonaro
V Braziliji je, prav tako kot v Sloveniji, veliko nesoglasij glede ukrepov in omejevanj. Od začetka pandemije in krize je skrajno desni predsednik Jair Bolsonaro zmanjševal resnost grožnje in vsakodnevno kritiziral lokalno samoupravo (v posameznih zveznih državah), češ da nalaga ukrepe za preprečevanje gibanja ljudi celo preventivno. Zdravstvenega ministra Luiza Henriquea Mandetto je zaradi nesoglasij glede politike socialne izolacije celo razrešil, novi minister Nelson Teich pa je nekoliko bližji predsedniku zlasti v smislu podpore oživljanja gospodarstva in s tem manjšanja socialne distance.
“Ko pride do kakofonije, zelo velikega nesoglasja pri vodenju javnih sektorjev v politiki, ko se slišijo konflikti in ni doseženo minimalno soglasje, je tisto, kar sledi, ponavadi tragedija,” opozarja brazilski zgodovinar Sidney Chalhoub, profesor na Harvardski univerzi.
V Braziliji strah pred smrtjo v pandemiji prevladuje kar pri 67 odstotkih državljanov oziroma se jih toliko strinja z državnimi ukrepi socialne izolacije. Seveda so ankete tudi čisto politično obarvane.
Nekateri znanstveniki so navedli, da je v Braziliji verjetno okuženih več kot milijon ljudi. In zdravstvena kriza bi lahko izbruhnila z vso silovitostjo, ko bo država vstopila v zimo, ko se lahko poslabšajo bolezni dihal.
Podporniki predsednika Bolsonara
V zadnjem mesecu so podporniki predsednika Bolsonara v več mestih organizirali zborovanja tako množično individualno kot v obliki avtomobilskih kolon z zahtevo po koncu ukrepov socialne izolacije in to sporočali kongresu in vrhovnemu sodišču, ki sta poskušala omejiti ali spremeniti nekatere predsednikove ukrepe. Zunanji minister Ernesto Araújo, ki je opredeljen kot “antiglobalističen”, pa je bil obdolžen namere “uporabe pandemija, da vzpostavi komunizem “. “Kot da koronavirus ne bi bil dovolj, se moramo soočiti tudi s comunovirusom,” je tvitnil prejšnji mesec.
Pandemija spreminja lastnosti polarizacije levo – desno, ki je dosegla vrhunec z izvolitvijo Bolsonara za brazilskega predsednika leta 2018, kaže študija, ki jo je vodil politolog Carlos Pereira iz fundacije Getulio Vargas. Med skoraj 8000 anketiranci, ki so se opredelili kot desna ali desnosredinska stran, je 56% ostalo zvestih stališču Bolsonara, 40% pa se ni strinjalo z njegovim odnosom do pandemije. “Bolj ko je nekdo bližnji osebi, okuženi ali umrli z virusom, bolj je oddaljen od stališča Bolsonara in bolj se zavzema za izolacijo,” je za AFP dejal Pereira.
Je napad na mediji stalna praksa desnice ?
Predsedik Bolsonaro napada medije, da okrog koronavirusa ustvarjajo in širijo paniko, sam pa v svojih nagovorih trdi, da pandemija ni nič drugega kot gripa ali celo prehlad. Kot ugotavljajo mediji, pa je v svojih stališčih osamljen. Mnenja z njim ne deli nihče drug med pomembnimi brazilskimi voditelji. Guverner Sao Paula Joao Doria je tako že odredil ali podaljšal karanteno do 31. maja.
Kot ironija usode se je pojavila vest, da se je s koronavirusom okužil predsednikov javni govorec Otavio Rego Barros in da je pozitivnih nič manj kot dvajset uslužbencov blizu predsednika Bolsonara.
Je v Braziliji hrane v trgovinah le še za en mesec ?
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro in brazilski gospodarski minister Paulo Guedes sta pred dnevi opozorila, da je največje gospodarstvo v Latinski Ameriki na robu propada, s čimer sta podkrepila kontroverzno mnenje vlade, da bi lahko bile posledice ukrepov socialne oddaljenosti slabše od samega koronavirusa.
Gospodarski minister je po srečanju s sodniki vrhovnega sodišča opozoril, da mu poslovni voditelji sporočajo, da obstaja nevarnost zastoja proizvodnje in da v 30 dneh hrane na policah trgovin ne bo več.
Po istem sestanku je predsednik Jair Bolsonaro govoril z novinarji. Povedal je, da so nekatere (brazilske) države pri svojih ukrepih za socialno distanciranje šle predaleč in da je treba čim prej sprejeti ukrepe, da se gospodarstvo izvleče iz “intenzivne nege”.
Medtem so finančne institucije, ki jih je pregledala brazilska centralna banka, napovedale, da se bo brazilsko gospodarstvo letos zmanjšalo za 3,8%, nevladne organizacije pa pravijo, da vse več družin preskakuje oziroma zmanjšujejo dnevne obroke hrane, ker njihovi dohodki upadajo. (V oklepaju povedano so napovedi skrčenja slovenskega gospodarstva v letošnjem letu dvakrat slabše, glede pomanjanja hrane v slovenskih trgovinah pa ne bi rad strašil, raje bi opomnil, da je treba takoj vzeti v roke motike in obdelati vsako ped rodovitne zemlje, ker bo zima dolga, hrane iz uvoza pa ne bo in je bo primanjkovalo povsod).
Strah pred zimo, ko bo obolenj še več
Anti znanstveni svetovni val
Za sociologinjo Déboro Messenberg z univerze v Braziliji je zdaj “razprava o demokraciji in avtoritarnosti .” “Imamo skrajno desno, nedemokratično vlado,” ki je dala krila segmentu družbe, povezanemu s “fašistično ideologijo”,” pravi Messenberg, ki se sklicuje na proteste podpornikov konservativnega predsednika proti zakonodaji in napade protestnikov na novinarje in medicinske sestre, ki očitno iz prve roke najbolje poročajo o pademiji in njeni nevarnosti. Tudi znanstveniki prestižnega javnega zdravstvenega raziskovalnega centra Fiocruz so na družbenih omrežjih prejeli grožnje po razkritju začetnih rezultatov študije o klorokinu, protivirusnemu zdravilu, ki ga je Bolsonaro izpostavil kot učinkovito zdravljenje, čeprav ni nobenih študij, ki bi to dokazovale.
“Demokracija je veliko manj trdna, kot smo si predstavljali. In v Braziliji se ni ukoreninila. Liberalna demokracija je po vsem svetu v krizi,” pravi Messenberg. Omenjeni zgodovinar Chalhoub opozarja na še en oteževalni dejavnik: pandemija prihaja v času, ko v velikih državah, kot sta ZDA in Brazilija, vladajo voditelji, ki ” svarijo pred znanjem ” in svoja “mnenja zagovarjajo z izmišljevanjem dejstev”.
“Izdelana je popolnoma škodljiva vizija nepopravljivega nasprotja med katastrofo v javnem zdravju in gospodarsko katastrofo, kar vodi v potrditev obojega,” pravi. (Po El Comercio in drugih virih).
V Sloveniji je prav tako, kot vidite zgoraj, konflikt podoben. Vsem je bistvena oblast, šele potem pride zdravje. Ali drugače povedano: oblast je višja ali hujša bolezen kot je pandemija koronavirusa.
Marijan Zlobec