Številni ljudje v času koronavirusa kažejo izjemno pripravljenost in moč služenja ter pomaganja soljudem, med njimi so brez dvoma medicinsko osebje, pripadniki policije, oboroženih sil, prometni policisti, kmetje, trgovci, med drugim tudi delavci supermarketov, lekarn, majhnih trgovin z živili, njihovi oskrbovalci, prinašalci hrane na dom, ulični prodajalci, ki na vozičkih vozijo sadje, zelenjavo, vodo, higienski papir, raznašalci plinskih jeklenk in na koncu zvečer še smetarji, ki v Ekvadorju pobirajo vrečke s smetmi, postavljene na sredino križišč, tako da tovornjak zapelje mimo, smetarji pa zmečejo v minuti vso nesnago vanj. Tovornjaki imajo posebno melodijo, ki naznanja njihov prihod, tako da nekdo prinese vrečko še zadnji hip.
Dobrodelnost 96-letne Argentinke, foto Twitter
Kot poroča ekvadorski tisk, pa je v mestih veliko ljudi, ki izkazujejo pomoč soljudem samoiniciativno. To se dogaja povsod, ne samo v Ekvadorju.
“Vendar pa obstajajo navadni državljani, ki so povzročili, da je solidarnost v času pandemije koronavirusa ali COVIG – 19 dosegla visoko raven. Tak primer je 96. Argentinka Telma Bordone, ki je svet presenetila s svojo ljubezensko gesto: izdelavo mask za zdravnike in medicinske sestre v svoji državi. Dela z ljubeznijo in predanostjo, kljub trpljenju zaradi starosti in karantene.”
Telma Bordone je postala zgled vsem v Južni Ameriki
Kot dobrovoljko jo je opazil predsednik Salvadorja Nayib Bukele v svojem Twitter sporočilu in jo dal kot odličen zgled vsem prebivalcem Latinske Amerike; kot zgled ljubezni in empatije do sočloveka.
A Telma ni edina. Rocío Sanoja je 41-letna Mehičanka, ki je zaradi svetovne zdravstvene krize postala brezposelna; dela v turističnem območju v Cancunu. Vendar je našla službo, katere plačilo so nasmehi in besede zahvale. Rocío pomaga Argentincem, ki so ‘nasedli’ v njeni državi; v svetovno znanem letoviščarskem mestu Cancun.
Vse se je začelo, ko je spoznala argentinski par, ki je izrazil zaskrbljenost in žalost, da se številni rojaki niso mogli vrniti domov. To jo je spodbudilo, da se je odpeljala na letališče in tam videla, kako bi ljudem lahko pomagala. S seboj je vzela vse, kar je zmogla nositi: otroške plenice, doma pripravljeno granolo, kot posebno jed, ki jo iz različnih sestavin zamešajo in nato spečejo v pekaču in pripravljajo večinoma za zajtrk, pa še sokove in vodo, da ljudje lažje zdržijo med čakanjem na morebitni rešilni let domov. Tako je hodila na letališče, dobre pol ure daleč z avtobusom, vsak dan in njen delovnik se je končal ob 23. uri
“Ona je naša druga mati. Ona se giblje med nami, vse organizira, išče donacije. Od prvega dne dalje nam je namenila nastanitev. Izjemna zahvala gre Mehičanom, ki so nas vedno imeli v mislih,” je dejal Guillermo Micheloud na portalu La Nación.
Fotografija oziroma video lepo pokaže, kako so Argentinci v Mehiki ostali brez strehe nad glavo in spijo na tratah pred letališčem v Cancunu.
Kuhar Christian Petersen in njegova ekipa vsak dan pripravijo 300 obrokov, da jih razdelijo v jedilnicah na ranljivih območjih Argentine.
Delo Micaele Abuhayar, v katerem lahko vidite pripadnike nacionalne policije, oblečene kot Maščevalci, foto ekvadorski tisk
Dvajset ekvadorskih umetnikov (iz Guayaquila, Quita, Kuenke in zunaj države) se je pridružilo solidarnostnemu predlogu: donirajte svojo umetnost za zbiranje denarja in s tem zagotavljanje hrane in osnovnih potrebščin za ljudi z omejenimi ekonomskimi viri, za teste in medicinsko zaščitno opremo in podporo zdravstvenim delavcem in njihovim družinam, pravi Daniel Febres Cordero, eden od pobudnikov akcije, ki jo organizira Il Fokin, (družba za organizacijo dogodkov) skupaj s samimi umetniki.
Naslov pobude ali akcije je Umetnost veruje, vanjo pa so vključeni ilustratorji, slikarji, kiparji, grafiki, oblikovalci…
Veliko je pozitivnih pobud, spodbud in zgledov.
Še ena podobna akcija poteka v Ekvadorju. Ustvarjalnost skupine ekvadorskih pisateljev, glasbenikov, gledaliških igralcev, tokrat kot pripovedovalcev in ilustratorjev je bila predstavljena v projektu Minuta pripovedk, ki je luč sveta zagledala včeraj na družbenih omrežjih in so jo starši ter otroke – njim je najbolj namenjena – prijetno presenetila in so jo družine z veseljem sprejele.
Prvo zgodbo je napisala novinarka in libretistka Maluly Oliva, foto ekvadorski tisk
Prvo zgodbo “Novi medvedji objemi” je napisala komunikatorka in libretistka Maluly Oliva, ki se je pridružila povabilu napovedovalke Sol Betancourt za sodelovanje pri tem projektu, namenjenem zlasti otrokom, ki živijo v domači karanteni v času pandemije in vsedržavne zdravstvene krize zaradi širjenja COVID-19.
Te zgodbice trajajo eno minuto in jih razširjajo oziroma jih bodo kot rečeno na družbenih omrežjih.
Veliko je pobud, ki bodo morda segle tudi do nas v Sloveniji. Na primer v obliki tematskega likovnega ustvarjanja, razstave in na koncu dobrodelne dražbe za same umetnike, ki v času krize zelo težko živijo.
Marijan Zlobec