Mestni muzej Ljubljana je pripravil zelo odmevno predstavitev izgradnje oziroma obnove znamenite ljubljanske Cukrarne, ki je sedaj med gradnjo vsem na očem in vzbuja pozornst, saj se dogaja marsikaj, česar morda ne bi pričakovali, a je že tako, da so vsi na svojih mestih in vedo, kaj delajo.
Tiskovna konferenca, fotografije Marijan Zlobec
Na tiskovni konferenci so sodelovali Blž Peršin, direkor MGML, arhitekt dr. Blaž Vurnik, Meta Gabron, služba za razvojne projekte in investicije MOL, Jernej Šipoš, Scapelab (arhitekturna zasnova) in Alenka Gregorič, Mestna galerija – Muzej in galerije mesta Ljubljane. V imenu odsotne mag. Mateje Demšič, vodje Oddelek za kulturo MOL, je spregovorila Jerneja Batič, o gradnji pa še Irena Vesel.
Blaž Peršin
Na vabilu so ned drugim zapisali: “Cukrarna. Od rafinerija sladkorja; usodnega požara; tobačne in tekstilne tovarne; nadomestne vojašnice; bivališča na družbenem obrobju; vira navdiha literatov; prostora, v katerega je Ivan Cankar umestil zgodbe najžlahtnejšega hrepenenja, najbolj srhljive mrtvašnice in najbolj brezizhodnega okolja; bivališča brezdomcev do projekta revitalizacije degradiranega območja Cukrarne. Območja, na katerem bo leta 2021 v volumnu dvesto let stare tovarne sladkorja zaživel nov prostor kulture in umetnosti, ki ga bo upravljal javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.”
Poljane
Cukrarno obnavljajo, za razliko od podrtega Kolizeja in Plečnikovega stadiona, ki je bil pravkar uvrščen na seznam evropskih kulturnih spomenikov, ki najbolj propadajo.
Cukrarno bodo obnovili, kot si ne bi upal niti sanjati noben njen nekdanji bodisi delavec ali prebivalec, stalni ali začasni. Ivan Cankar bi se zjokal od ganjenosti…Obnova, kot smo slišali, bo skupaj vredna ali stala 21,5 milijonov evrov, od tega bo 13,5 milijonov iz skladov EU za regionalni razvoj, ostalo pa bo iz proračuna MOL. Doslej so počrpali 3,7 milijona evropskih sredstev. Kot kaže, denar ne bo več problem, kljub nekaterim težavam, ki so jih odkrili pri poglabljanju pritličnega prostora sedem metrov globoko, a to je, kot smo slišali, rešljivo z ročno obdelavo kamenja.
Meta Gabron
Impozantne so številke, ki so, kot smo slišali, primerljive s Tate Modern v Londonu. Videli smo nekaj filmov, tako o gradnji, še posebej fotografij o zahtevnosti obnove, kot film o virtualnem prikazu celotne Cukrarne po obnovi, vključno z okolico.
Kot je pokazal film, bodo razstave v pritličju ter v prvem in drugem nadstropju, s čimer bodo omogočene velike razstave, kot jih v Ljubljani še ni bilo. Skupna površina Cukrarne bo 6500 kvadratnih metrov.
Dokumentarni film Jožeta Pogačnika
Sedaj pa smo tam, kjer sama gradnja nima nadaljevanja, razen če verjamemo vsemu, kar je napovedala Alenka Gregorič iz MGML, a če je rekla, da za prvo razstavo še ne vedo, katera bo, vedo pa za deseto, se zastavlja več vprašanj.
Cukrarna bo obnovljena v bistvu zelo hitro, spomladi 2021, kar pa je za pripravo velikih mednarodnih razstav zelo kratek rok, še bolj pa rok za oddajo projektov za letni proračun in program MOL, ki bo ostal programski financer, čeprav smo slišali, da bodo tu nastopili še drugi partnerji. Vsa omenjena sredstva so namensko dodeljena obnovi Cukrarne in niti en evro za sam program. Še več, slišali smo, da bo moral MOL vrniti denar EU, če sam ne bo financiral vsebine in programov v obnovljeni Cukrarni.
Cukrarna bo ohranila 350 oken
Dejstvo je, da Cukrarna v resnici nima še nobenega svojega zaposlenega, nobenega odgovornega, razen da se pogovarjajo znotraj Mestne galerije in Mestnega muzeja. Blaž Peršin je dejal, da Cukrarna ne bo del že obstoječe galerijske mreže, ampak bo predstavljala nekakšno sinergijo. Po tej logiki bi morali nastopati na tiskovni konferenci povsem novi ljudje, seveda že angažirani in zaposleni v javnem zavodu, ki že intenzivno, odgovorno in zavezujoče pripravlja konkretne programe.
Bati se je, da MOL v resnici ne bo zmogel financirati kvalitetnih razstav, za katere bo žal potreben milijonski proračun. Bodo prve zagate reševale druge države; v dvorani so bili gosti tudi iz nekaterih drugih držav, ki imajo interes predstavljati še svojo sodobno umetnost v Ljubljani ?
Jernej Šipoš in dr. Blaž Vurnik
Nič nismo slišali o izračunih obratovanja Cukrarne, kaj vse to konkretno pomeni: v številkah. Že U 3 v Moderni galeriji je imel na voljo tako malo denarja, da ni zmogel pokazati skoraj nič mednarodno aktualnega in pomembnega.
Ljubljana kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, ko bo spet na vrsti Slovenija. Maribor se je slabše izkazal, kot bi se lahko; spomnimo se ravno na propad napovedane nove galerije z razstavo Vasilija Kandinskega, a za ono sramoto in mednarodno blamažo glede mednarodnega razpisa za arhitekturo nove galerije nihče ni odgovarjal, so pa zelo zamerljivo, če kaj rečeš. A kot veste, Ljubljana ni ne sama ne edina, niti ni zelo verjetno, da kot prestolnica države to mesto ali naziv dobi, saj je interes EU, da postanejo prestolnice kulture v državi manjša in kulturno manj razvita mesta, kot je bil leta 2012 Maribor, ki je premagal Ljubljano. Leta 2025 jo lahko premaga kar nekaj drugih slovenskih mest, ki so se prav tako prijavile za EPK, kot Nova Gorica, Lendava in Kranj. Ustvarjalna Evropa kot cilj EPK se lahko Ljubljani izmuzne.
O dejanskih financah za sam program obnovljene Cukrarne nismo slišali ničesar. Zato sam v program, za katerega ni znanega ali zagotovljenega denarja, niti še ni pravno in funkcijsko določenega vodstva Cukrarne, le v izgovorjene besede ne bi verjel.
Slišali smo vprašanje umetnostnega zgodovinarja in kritika Braneta Koviča, kakšen bo ta sodobni program v Cukrarni, kakšna bo ta sodobnost: semantična ali ideološka ? Če bi še sam pristavil: ali bodo še v Cukrarni gospodovali isti ljudje, kot že sicer doslej na ljubljanski likovni sceni. Si upa kdo staviti, da ne bo tako ?
Alenka Gregorič
Zaenkrat je bila naša radovednost potešena le do neke mere, a če do poletja 2020 ne bo MGML predočil konkretnega vodstva Cukrarne in predstavil programa za leto 2021, z vsemi stroški oziroma pridobljenimi sredstvi…Bo Cukrarna še enkrat “pogorela”. Za zdaj se je bolj kot ne pokazalo, da bo zgolj “depandansa” Mestne galerije, v kateri ne morejo pripraviti kakšnih večjih razstav.
Marijan Zlobec