V knjigarni Celjske Mohorjeve družbe so predstavili najnovejši knjigo, prevod v bistvu izbora izvirnega arhivskega gradiva in dokumentov pod skupnim naslovom Stalin in Hitler Pakt proti Evropi. Knjigo je napisal oziroma dokumente pretežno v nemških arhivih (nemškega zunanjega ministrstva) poiskal Johann Wolfgang Brügel. Knjigo, ki je sicer v Nemčiji izšla že leta 1973, je prevedel Franci Kindlhofer. Na predstavitvi sta sodelovala še poljski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekselenca Pawel Czerwinski, in zgodovinar ter novinar dr. Jože Možina.
Brüglova zbirka državnih in partijskih dokumentov je vpogled v skoraj neverjetno razsežnost podpore, ki je je bil Hitler deležen s strani sovjetske politike in vseh svetovnih komunističnih partij v začetnem obdobju priprav na vojno; je odgovor na sprenevedanje Sovjetske zveze. Objava teh dokumentov je pomemben prispevek k razumevanju razvoja nacionalnih politik povojne Evrope, slovenski prevod pa je prevajalec in poznavalec vojne in povojne zgodovine Franci Kindlhofer dopolnil z nekaterimi zapisi drugih avtorjev, ki dogajanje še dodatno osvetljujejo.
Prevajalec knjige Franci Kindlhofer, foto Marijan Zlobec
Ob izidu knjige Stalin in Hitler. Pakt proti Evropi (Europaverlag, 1973) so bili ti dokumenti javnosti in zagotovo tudi analitikom večinoma neznani, 80 let po njihovem nastanku in štiri desetletja po prvi objavi pa še danes omogočajo razsvetliti marsikatero nejasnost.
Poljski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekselenca Pawel Czerwinski, foto Marijan Zlobec
Že v uvodu J. W. Brügel nakaže, kako je komunistična propaganda poskušala opravičiti Stalinovo podporo Hitlerju. Mnogi dokumenti, ki ponazarjajo dvoumno komunistično politiko od avgusta 1939 do 22. junija 1941, so veljali za izgubljene. V tej knjigi je tudi prvič omenjen sporazum med nemškimi obrambnimi silami Wehrmacht in rusko Rdečo armado, ki se obvezuje uničiti dele poljske vojske.
Pogovor med dr. Jožetom Možino in Francijem Kindlhoferjem
S to knjigo je končno zapolnjena pomembna vrzel v vedenju o ključnih dogodkih in odgovornosti obeh totalitarizmov za začetek druge svetovne vojne. Knjiga sloni na originalnih dokumentih in njihovi analizi, razkriva zanimive podrobnosti sovjetsko-nemškega povezovanja. Med drugim pojasni, da so pobudo za tesnejše prijateljstvo dali Sovjeti in da so ti ves čas, predvsem Stalin, verjeli v trdno povezavo z nacisti. S paktom, posebej njegovim tajnim protokolom, so Sovjeti Nemcem zaščitili hrbet, ko so ti napadali svobodne evropske države. A isto, in to se ob vrednotenju vzrokov in poteka druge svetovne vojne pozablja, so počeli tudi Sovjeti. Napadli so Poljsko, Finsko, Romunijo, Litvo, Latvijo in Estonijo. Z dvema gospodarskima sporazumoma, ki sta sledila omenjenemu paktu, pa so Sovjeti poleg vsega s surovinami in žitom še izdatno podpirali nemško invazijo v Evropi. Pakt proti Evropi je tako pravo ime za to zgodovinsko delo, ki mu želimo, da najde pot med čim več resnicoljubnih bralcev.
Johann Wolfgang Brügel (1905–1986), rojen kot sin sodnika v Hustopečah na Češkem. Od leta 1923 do 1928 je na nemški univerzi v Pragi študiral pravo. Do leta 1930 je bil zaposlen v državni upravi. Leta 1924 se je vključil v stranko nemških socialnih demokratov, od 1930 do 1938 je bil osebni tajnik predsednika stranke in socialnega ministra češke vlade. Naslednje leto je pred nacisti emigriral v Francijo, kjer je pisal za socialistični časopis, leto kasneje pa v Veliko Britanijo. Po vojni se je vrnil na Češko, a je zaradi komunizma leta 1946 ponovno emigriral v Veliko Britanijo. Umrl je 15. novembra 1986 v Londonu. 1989 je postal častni meščan rojstnega kraja Hustopeče, leta 1991 so mu podelili Masarykovo odlikovanje.
Literarna dela: Tschechen und Deutsche 1918–1938 (1967), Czechoslovakia before Munich (1973), Stalin und Hitler – Pakt gegen Europa (1973) (Stalin in Hitler. Pakt proti Evropi), Tschechen und Deutsche 1939–1946 (1974).
Knjigi so dodana besedila iz knjige Wolfgang Leonhard: Der Schock des Hitler-Stalin-paktes in nekatera druga: Wolfgang Leonhard: Šok po paktu Hitler-Stalin; Stephan Raabe: Pakt Hitler-Stalin in začetek druge svetovne vojne, Boj za spomin; Henning Sietz: Hudičev pakt; Dietmar Müller, Stefan Troebst: Pakt Hitler-Stalin iz leta 1939 v evropski zgodovini in spominu; Horst Möller: Mednarodna nestabilnost in izbruh druge svetovne vojne s strani Hitlerja s Stalinovo pomočjo.
(Po tiskovnem sporočilu).
Zgodovinska tema vsekakor ni bila pri nas neznana, kot smo slišali iz nekaterih razlag na predstavitvi, še posebej je bilo publicirano sodelovanje med Stalinom in Hitlerjem, kar je bil po letu 1948 tudi jugoslovanski interes. O paktu Ribbentrop – Molotov smo se učili pri pouku zgodovine že v osnovni šoli, in sicer v šestem razredu, še predno je omenjena knjiga izšla. Stalin je bil prikazan kot izjemno naiven, ki je Nemcem pošiljal žito in rezervne dele za razne stroje, hkrati pa se je zavedal, da je za morebitni spopad z Nemci vojaško nepripravljen. Prav tako je bilo znano Stalinovo plenjenje in razdelitev Poljske. Kasneje je prišlo do razgrnitve pokola v Katinskem gozdu, kjer je šlo za množično usmrtitev poljskih častnikov s strani Sovjetske zveze leta 1940. Poboje je izvršila NKVD. To je ruska stran zvračala na nemško. V Sloveniji je resnica o Katinskem gozdu stara okrog štirideset let, najmanj pa po letu 1990, ko je Sovjetska zveza priznala svojo krivdo.
Drugo je, kaj se je v Sloveniji in Jugoslaviji vedelo od septembra 1939 in naprej do aprila oziroma 22. junija 1941, še posebej v zvezi z ustanovitvijo OF in njeno prvo ali prvotno usmeritvijo, ki je bila drugačna, kot je splošno znano.
Ob dokumentih, za katere je v dodatku objavljeno, kje jih hranijo, bi bil potreben širši razlagalni kontekst, še posebej o dejavnosti tajnih služb Kominterne, pa nemških, ameriških, jugoslovanskih, francoskih in španskih, pa kaj vse je vedel Vatikan, ki je ves čas dobival poročila svojih duhovnikov in škofov.
Da so jugoslovanski komunisti sledili moskovskim poveljem, je prav tako splošno znano, objavljeni dokumenti, čeprav sorazmerno kratki, to potrjujejo.
Mnogi dokumenti, vseh je 394, so izjemno zanimivi. Dokument št. 382 na primer govori, kako je Berlin zelo zadovoljen s sovjetskimi dobavami žita, ki so celo presegle dogovorjene količine. To je berlinski dokument iz 15. maja 1941.
Največja cvetka med dokumenti pa je pričevanje Stalinove hčerke Svetlane Allilujeve, češ da je njen oče izjavil: “Skupaj z Nemci bi bili nepremagljivi.”
No, zgodovina ni fantaziranje. Največje vprašanje zgodovina človeštva pa vendarle je: zakaj je človek tako krut in komu nepregledno število vojn do danes koristi ?
Marijan Zlobec