V ljubljanski Galeriji Fotografija so odprli razstavo fotografij z naslovom Lumen Nataše Segulin, nekdanje koprske novinarke, zadnja leta pa zelo uspešne fotografinje, ki se še posebej posveča umetniški fotografiji s koprsko tematiko, kot je bila pred leti odmevna razstava o Luki Koper, sedaj pa se tematsko navezuje na nekdanjo koprsko porodnišnico, kjer je avtorica rodila enega izmed dveh svojih sinov, ki sta prišla na odprtje.
Nataša Segulin na odprtju razstave, fotografije Marijan Zlobec
“Nataša Segulin se je s fotografijo začela ukvarjati relativno pozno, po redni upokojitvi. Pred tem je bila vseskozi v stiku z likovno umetnostjo kot novinarka in urednica televizijske kulturne redakcije. Kmalu je začela razstavljati in ne preseneča, da se je s svojim četrtim ciklom Lumen enako samozavestno in radovedno podala v še en specifičen način ustvarjanja, v “pisanje” fotografske knjige.
Fotografska knjiga, kljub dolgi tradiciji, pravi razcvet doživlja v zadnjem desetletju.Termin označuje knjigo, v kateri so fotografije edini konstitutiven element naracije. Ne gre zgolj za nizanje podob oziroma naracijo posamezne, ampak za enovito pripoved s podobami.
Andrej Medved
Ob prvem stiku s fotografijami cikla Lumen oko, nevešče vizualnega branja, stopi v prostor senc, teme in propada. A avtoričina zgodba nekega propadajočega, stoletja starega objekta se bere drugače.
Barbara Čeferin
Fabula je enostavna. Protagonistu, naravni svetlobi, sledimo v treh poglavjih, ko postopoma razkriva in deidealizira. V prvem prodirajoči svetlobni snopi odstirajo drobne detajle in ustvarjajo mistične, sanjske podobe. Lahko bi bili kjerkoli. Nato nas lumen popelje v otipljivejše, a se v celoti podreja geometričnosti. Šele v tretjem poglavju osvetli izmučeno telo nekdanje porodnišnice in zidove sleče do prepoznavnosti. Neizprosen je, razkrije bedo, toda obenem prinaša upanje, svetlobo in toplino…” (Renata Štebih, umetnostna zgodovinarka (odlomek iz besedlla v knjigi Nataša Segulin, Lumen, založila Galerija Fotografija, 2019)
Pogled na razstavo
Pohvalno je, da želi biti avtorica fotografij čim bolj izpovedno čista, profilirana, kritična, prefinjena opazovalka in na koncu selektorica posnetega in potem prikazanega na razstavi. Vse se dogaja v glavi; kamera ne vidi tistega, česar fotograf ne želi.
Fotograf Goran Bertok si ogleduje monografijo Nataše Segulin
Pesnik in filozof, umetnostni zgodovinar in galerist, književni urednik in avtor številnih knjig Andrej Medved je ob razstavi in izidu likovne monografije Lumen Nataše Segulin med drugim zapisal:
“Temo kot amydron zamenja luč/svetloba … in jame, rove in kanale in Podzemlje: zaprečeno »votlino« so zamenjala Nebesa = zrcaljenje zrcal po podu, steni in iz odprtih oken. Fotografija (nekdanje) porod/nišnice kot dom/ovanja Ženske … In črte. Linije = svet/lobnostne sledi kot »fruhe Spur«, kot »zgodnja sled« svetlobe iz teme … In vzorci, gube in spirale, ki silijo iz vrat in oken (neke, nekakšne) sentimentalne zgradbe in … pravljičnega mesta … Iz potopljene in katarzične (pro)padle in znova vznikle »hiše biti«.”
Aleksander Čeferin
V kateri koprski stavbi so bile fotografije Nataše Segulin posnete ? Servitski samostan v historičnem jedru Kopra je stavba s statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Je eden najstarejših stavbnih kompleksov v mestu in predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. Lokacija, ki so jo serviti leta 1453 zasedli in poselili, je bila poseljena že v rimskem času, pred servitskim pa je na tem mestu stal benediktinski samostan in pripadajoča cerkev sv. Martina. Samostan je skozi zgodovino služil različnim namenom. V njem je svoj prostor našla tudi vojaška bolnišnica. Od leta 1810 pa do konca druge svetovne vojne je tu delovala splošna mestna bolnišnica, od konca druge svetovne vojne in vse do leta 1996 pa je v objektu delovala regijska porodnišnica in pediatrični oddelek. Ko se je porodnišnica leta 1996 izselila, so nekdanji samostanski prostori, v katerih so zapisane neštete zgodbe preteklosti, ostali prazni. Notranjost propada, seseda se sama vase in že leta čaka na prenovo in revitalizacijo. (Povzeto po Neža Čebron Lipovec in Minka Osojnik, 2017: Stavbna zgodovina samostanske zgradbe).
Avtorska ekipa, foto Galerija Fotografija
Knjigo Lumen je oblikoval Tomato Košir in izdala Galerija Fotografija. Besedili sta prispevala Renata Štebih in Andrej Medved, urednici sta bili Barbara Čeferin in Nataša Segulin, prevod v angleščino je prispevala Hana Čeferin, lektorica je bila Nina Petek, natisnila pa jo je tiskarna Florjančič tisk.
Pokrovitelji so Luka Koper, Adriatic Slovenica, Pejo d.o.o.
Razstava bo na ogled do 10. januarja 2020.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/05/30/v-pristanu-fotografije-natase-segulin-v-equrni/
Marijan Zlobec