V prostorih Galerije Antikvitete Novak na Jurčičevem trgu v Ljubljani je bil prav poseben in seveda redek dogodek z naslovom Kako sem se te lotil umetnika, predvsem znanega kot slikarja, Jožeta Šubica in kuratorke Nine Jeza.
Kako sem se te lotil, foto Galerija Antikvitete Novak
Edinstven modno-erotični performans je trajal približno pol ure kot nekakšna modna revija. Umetnik in kuratorka Jeza/Šubic sta ga naslovila s Kako sem se te lotil.
Spominjalo je na modno revijo
Nagajivo erotično namigovanje pa ni bilo vsebovano le v nekoliko provokativnem naslovu dogodka, ampak je osnovni gradnik vsebine in podobe umetniških artefaktov, ki so bili glavni akterji.
z bolj drznimi pristopi
Umetnine Jožeta Šubica so se namreč – ob pomoči treh mladenk – »sprehodile« po
rdeči preprogi, ki je vodila iz Galerije na sam trg. Umetnine so tako aktivno vstopile
med ljudi, se jim predstavile v rokah manekenk ali prosto stoječe na podstavkih ob
množici, se zasvetile v soju luči in »poplesavale« ob spremljavi elektronske glasbe.
Ob koncu tega pop-up dogodka sta na rdečo preprogo stopila tudi umetnik Jože
Šubic in kuratorka Nina Jeza. Njun performans je – po predstavitvah v Mariboru in
Novi Gorici – prišel še v Ljubljano in zbrani množici na nekoliko drugačen način
predstavil Šubičeve umetnine.
in unikatnimi
Jože Šubic (rojen 1958), ki našo umetnostno sceno so-oblikuje že od končanega
študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (1984), in časa razcveta nove podobe, je umetnik, ki se ni omejil le na en medij. Ukvarja se s slikarstvom, skulpturo, risbo, grafiko, od leta 1982 kontinuirano razstavlja na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, sodeluje na likovnih simpozijih doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Od leta 200 pa njegove umetnine vse bolj segajo v prostor in v druge materiale kot so les, keramika, železo, usnje ali krzno. Prav keramika je material, v katerem je uspel Šubic ustvariti nove poetične celote, vključiti različne materiale, jih prikazati v njihovi vsakdanji predmetnosti ter jim hkrati dodati nove razsežnosti – bodisi v obliki, v gibanju, v kombinaciji z drugimi materiali, bodisi v vsebini, kot se lepo vidi prav pri na perfromansu predstavljenimi umetninami.
umetniškimi izdelki.
Edinstven dogodek, ki povzema dinamiko modnih pist in pompoznost rdeče
preproge, je privabil veliko zanimanje – nemara že s svojim namigovanjem na vedno
aktualno erotično. Sicer nismo izvedeli, kako se je umetnik lotil svojih del (fizično ali
idejno), a jasno nam je, kako se je lotil predstavitve le-teh, saj smo to lahko videli.
Lotil se je je s pomočjo kuratorke Nine Jeza. Slednja je spodbudila in uresničila
izvedbo te nekoliko provakativne, pomopzne in obče privlačne predstavitve.
V vabilu na performans smo lahko prebrali besedilo, ki ga je tandem Jeza-Šubic
pripravil:
Vse je potekalo v ritualu modne revije,
“Gre za raziskovanje diference erotika/pornografija v svetu, ki se navzven postavlja z
njunim navideznim nasprotjem/nasprotovanjem; v prostoru individualnega subjekta, predvsem v tistem onkraj možnosti "biti viden", pa tovrstne distance ni več. Objektivno mnenje se v svetu subjektov vedno individualizira do tiste mere, da ohranja svobodo biti ne-vidno – da je torej svobodno v interakciji s svetom domišljije.”
na kateri so obleke zamenjale skulpture.
“Jože Šubic je s povezavo bizarnih, kičastih, tudi uporabnih vsakdanjih predmetov z erotično vsebino, ki z direktnim nagovorom predmetne neposrednosti še dodatno razgalja njihovo običajnost, ustvaril transdisciplinarno vez med svetom sanj/erotike in svetom realnosti/pornografije. Predmeti so čisto kantovsko določeni z vsebino, ki jo vanje postavlja umetnik Jože Šubic. Natančneje: da bi lahko želeli tudi tisto “prepovedano”, golo pornografijo, stvar-zaradi-užitka in s tem užitek po sebi, je potrebno pač prestopiti Rubikon. Ne zato, ker bi bilo težko, ampak zato, ker je nasprotje čistega užitka zapovedano z Zakonom. Moralnost, temelj Pravičnosti/Justice, je nezdružljiva z dionizičnostjo Veselja/Jolie, ki ga reprezentira pornografski akt.”
Jože Šubic
Dogodek je spremljalo prijetno druženje, kozarec vina in po dogodku še sproščeno
ogledovanje Šubičevih umetnin. Pisana paleta kipov, ponazarjajočih čevlje, jabolka,
krožnike, torbice, banano, hruško, kače, kondome, nedrčke in med drugim tudi dva
nekoliko večja, izjemna doprsna kipa, je sprožala čudenje, občudovanje, široke
nasmehe in zamišljene poglede. Kar je imenitno pri teh predstavljenih umetninah pa
je, da jih sedaj ne moremo več videti kot mirujoče umetniške objekte, kako le, ko pa
so se sprehodile po rdeči preprogi v soju žarometov in ob spremljavi glasbe?
Nov ali že star umetniški ambient,
ki so ga tokrat znova odkrili
in postavili – kuratorka Nina Jeza – v umetniško funkcijo.
Unikatni izdelki ali
osebe, kot kritik Brane Kovič in galerist Lazo Vujić.
Prišlo je veliko ljudi
in napolnilo vse prostore.
Izziv in odločanje, ali nam je všeč
in iz česa je kaj.
Nihče ni želel takoj domov,
ker ogled ni bil tako enostaven
in je Jože Šubic vse presenetil.
Nastopajoče manekenke
Marijan Zlobec