Koncert Vlada Kreslina z glasbenimi gosti v polnem Poletnem gledališču v Križankah je ponudil novo varianto poizkusa glasbene nadgradnje njegovih izvirnih skladb ali pesmi, s katero bi se nanj privesil ali obesil nekdo drug, ne pa ostal sam s svojimi najožjimi glasbenimi sodelavci (Mali bogovi, Beltinška banda).
Prvi nastop Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra pod dirigentskim vodstvom Žive Ploj Peršuh je pokazal vrsto pomanjkljivosti, tako v sami sestavi orkestra kot izvajanju priredb, ki niso nastajale pod samim Kreslinovim kompozicijskim delom, ampak so bile uvožene od drugod.
Kdo je avtor dejanskim izvedb, morda niti ni tako pomembno, kot je bilo opazno, da z odra v kontekstu Kreslinovih izvirnikov le-ti ne potrebujejo nikakršne nadgradnje, ker imajo že sami po sebi zaokroženo vsebino in obliko, sam Kreslin pa jim daje edini in bi si upal reči kar dokončni izraz.
Slovenski nacionalni mladinski orkester je nastal na podlagi glasbenih delavnic. V njem nastopajo glasbenice (te so v večini) in glasbeniki med 13. in 19. letom starosti, kar je v sami glasbeni vzgoji velika razlika. Pri trinajstih letih si na primer dijak petega, šestega letnika nižje glasbene šole, pri devetnajstih pa lahko že na Akademiji za glasbo. Razlike v znanju so zatorej več kot očitne.
Poglejmo, kaj je še pred ustanovitvijo orkestra bilo objavljeno na spletni strani SIGIC: “Organizatorji želijo, da bi se jim pridružili mladi iz vseh koncev Slovenije, še posebej tisti, ki doslej niso izkusili podobnega izobraževanja. Ker za letošnji program ne bodo razpisane avdicije, vabijo prav vse mlade, ki bi želeli preživeti intenzivni teden z glasbenimi in drugimi aktivnostmi. Edini pogoj je, da udeleženci obiskujejo (katerokoli) glasbeno šolo ali primerljiv program.
Če ste stari 13 -19 let in hodite v glasbeno šolo na ekvivalentni stopnji, oddajte prijavo do 3. julija in se orkestru pridružite avgusta 2019! Izbrani glasbeniki bodo izvajali glasbo za orkester in sodelovali v zanimivem projektu z enim in edinim Vladom Kreslinom. Z njim boste na zaključnem koncertu v magičnih Križankah, decembra pa še v Cankarjevem domu navdihnili druge mlade glasbenike in seveda navdušili mnoge odrasle.
Poletni orkestrski kamp 2019 bo potekal od 23. 8. do 30. 8. 2019 v Ljubljani.
Udeleženci bodo sodelovali v intenzivnem glasbenem programu s sekcijskimi vajami, skupinskimi vajami, vajami orkestra in komorni glasbi. Glasbene vaje bodo potekale pod mentorstvom priznanih glasbenikov in bivših udeležencev naše mednarodne dejavnosti.”
Orkester, ki ga je prišel pozdravit tudi predsednik vlade Marjan Šarec, je potemtakem zelo nova ali celo najnovejša glasbena tvorba, ki ji zaenkrat še ne gre preveč gledati pod prste, saj kot smo videli orkester deluje komaj teden dni.
Kako se bo orkester razvijal, seveda ni vprašanje Vlada Kreslina, bolj diši po premisleku v vladi ali vsaj ministrstvu za kulturo.
V tem kontekstu pa je bilo opazno, da je aranžersko delo s Kreslinovimi izvirnimi skladbami in pesmimi bilo opravljeno na hitro, priložnostno in brez novih in predvsem močnejših vsebin, na primer pri pesmi Reka, ker te glede na naravo in karakter Kreslinove glasbene izpovedi kot kaj novega niti niso možne. Vlado Kreslin je glasbeni individualist, ne pa solist ob spremljavi orkesta. Karakter njegovih pesmi je izpovedno lirski, povezan s posebno in lokalno obarvano vsebino, besedami, štimungo, celo vizualizacijo, s katero se orkester ne more ne soočiti, ne spogledovati in še najmanj vse nadgraditi. Kot se je pokazalo, je vse veliko težje, kot je morda izgledalo poprej; je pa poizkus, ki verjetno še ni dal dokončnih rezultatov. Zato je vendarle treba biti še malo potrpežljiv in prizanesljiv, saj je konec koncev na vse pristal Vlado Kreslin sam.
Nastopi Kreslinovega očeta postajajo vse krajši, a se dvaindevetdesetletni Pubi dobro drži. Najbrž ste uganili, kaj je pel, če je bilo tisto avtobiografsko, pa ne vem; po koncertu sem ga pozabil vprašati.
Morda je bilo na sinočnjem koncertu manj ali premalo pesmi iz železnega repertoarja, ki vedno izzovejo avditorij k petju in soustvarjanju gasbene podobe celotnega koncerta. Močna in doživeta je bila Tista zakartana ura s ponavljanjem verzov “Padajo, padajo srca in križi / mladi fantje na Soči, Nadiži …”. Ima pa precej dolg razlagalni uvod.
Tokrat se mi je zdela Vse se da bolj nostalgična.
Na srečo pa ni manjkala Kreslinova najlepša pesem Od višine se zvrti. Lani sem pisal o njeni verzni sestavi in prišel do zadrege, kaj pomeni verz lahko mi vrneš karto še nocoj, (hočem le, da me vidijo s teboj). Kaj je ta karta sem po koncertu vprašal Kreslina, pa mi ni odgovoril drugače kot metaforično. Karta vsekakor ni papir niti ni vstopnica, ampak neka oblika vedenja med punco in fantom, ki lahko pomeni pritrditev ali odklonitev.
Morda je kot igralna karta, ki odloča o usodi, življenju in smrti, kot v Pikovi dami, tu pa o prvi ljubezni, ki vstopa iz platonskega odnosa v prvi okus. Nikar ne mislite, da mi je Vlado tako razložil; v trenutku je zaznal, da je bolje, da te karte ne zaigra.
Njegovi glasbeniki so bili solidni, a bi pričakoval še malo več bleščeče forme, medtem ko se mi je zdel sam konec koncerta nekam žalosten. Še posebej, ker je malo poprej še enkrat spravil na oder ves orkester in bi bilo bolje, če bi tu postavil piko.
Marijan Zlobec