Končuje se prenova Poljanske ceste z novim Prekmurskim trgom, Prešernovega trga in nadaljujejo dela na Trubarjevi. Kot kaže, bo obnova Poljanske ceste dokončana do minute natančno ali do trenutka, ko bo v Poljanski gimnaziji zazvonili šolski zvonci in naznanili novo šolsko leto.
Kaj bomo dobili mi s Poljan, mi je že dolgo jasno, natančneje pa bomo še videli čez nekaj dni, ko bomo vse preizkusili v praksi, vključno z novim postajališčem na Poljanski cesti v smeri Most.
Prešernov trg je bil obnavljan tako počasi, da bi ga ob marljivejšem (kdaj ste nazadnje slišali to besedo) delu angažiranih delavcev svoja dela brez težav končali že mesec dni poprej in bi s tem olajšali gibanje številnih turistov v samem mestnem središču.
A za MOL je pomembnejša šola.
Videl sem župana Zorana Jankovića, ko je odšel na Poljansko cesto na vizito, potem pa delavce vprašal, če jih je kaj počastil, ko so bili ravno pri malici. Odgovorili so mi, da jih je že prejšnjo nedeljo v neki gostilni in da so imeli vsega na mizi po želji in v neomejenih količinah.
Jutri zvečer ob sedmih naj bi narisali še vse bele črte in potem se bo najnovejši asfalt do ponedeljka zjutraj posušil.
Veliko je novih dreves na Poljanski cesti, sam Prekmurski trg s 300 skledicami iz vlitega betona še ni dokončan, prav tako še ne nadaljevanje Poljanskega nasipa proti Cukrarni.
In nadaljevanje Trubarjeve ceste vse do konca, kar pa še ne kaže bližnjih rezultatov.
Slovenskih besed med delavci nisem slišal.
Slovenija potrebuje 15.000 delavcev. Sami od sebe se nam ponujajo begunci, a jih ne obravnavamo kot ljudi, ki želijo poreživeti s svojim delom tam, kjer bodo varni in jim ned bo vojna vsak dan visela nad glavo. In kjer bodo sprejeti kot ljudje, ne živali.
Ko bo Slovenija spoznala, kakšno priložnost je zamudila, bo nemara že prepozno. Ampak to je že druga zgodba.
Marijan Zlobec