V MGML pripravljajo prav posebno zgodovinsko razstavo Častni meščani mesta Ljubljane – Prejemniki naziva in časti kot pričevalci zgodovine mesta. Odprtje razstave v Mestnem muzeju bo v četrtek, 24. aprila, ob 18. uri v atriju muzeja. Avtor razstave je Janez Polajnar, avtorja besedil Janez Kos in Janez Polajnar, oblikovalec pa Jan Jagodič, Kabinet 01. Avtor Zlate knjige častnih meščanov je Janez Kos, urednik Janez Polajnar, strokovna sodelavka Dragica Trobec Zadnik.
Listina barona Josefa Schwegla, 1895, hrani Mestni muzej Ljubljana, foto Andrej Peunik/MGML
Razstava in katalog Častni meščani mesta Ljubljana prejemnike naziva in časti predstavljata kot pričevalce zgodovine mesta. Iz biografskih zapisov prejemnikov časti in iz utemeljitev mestnih svetov, županov in komisiji, zakaj so posamezniki zaslužili to posebno čast, lahko razbiramo in odkrivamo zgodbo mesta v zadnjih skoraj dvesto letih.
Kip zmaja – spominsko darilo Mestne občine ljubljanske pesniku Otonu Župančiču ob njegovem imenovanju za častnega meščana Ljubljane, foto Matevž Paternoster/MGML
Ljubljano so dolga stoletja pestile poplave, zato so mestne oblasti zelo cenile prizadevanja za regulacijo reke Ljubljanice in izsuševanje barjanske zemlje. Med prvimi prejemniki so zato največkrat zaslužni posamezniki, ki so uspešno vodili take projekte. Med prvimi častnimi meščani tako najdemo Jožefa Kamilo Scmidburga, guvernerja Ilirskega kraljestva, ki je imel velike zasluge pri regulaciji Ljubljanice.
Župan MOL Zoran Janković na lanski slovesnosti na Ljubljanskem gradu, foto Marijan Zlobec
Mestni možje so s podeljevanji časti in nagrad domačim podjetnikom in industrialcem pozitivno vplivali tudi na domače gospodarstvo. Drugo polovico 19. stoletja pa je postopoma že zaznamoval narodnostni konflikt med Nemci in Slovenci, ki ga je moč zaznati tudi med prejemniki častnih meščanskih pravic. Šele v obdobju kraljevine Jugoslavije pa je mestni svet med izbrance uvrstil prvo žensko.
Častni meščan Jože Mermal, foto Marijan Zlobec
V obdobju socialistične Jugoslavije, ko je bilo podeljenih le 9 častnih meščanstev, so bili na vrsti politiki. V samostojni Sloveniji je mestna občina do leta 2018 podelila 38 častnih meščanstev, prejemniki pa izhajajo iz kulturno-umetniških in znanstveno-raziskovalnih vrst.
Kdo so bili častni meščani in meščanke, si boste lahko ogledali na razstavi v Mestnem muzeju od 24. aprila do 8. septembra.
Zlata knjiga častnih meščanov
Knjiga ljubljanskih meščanov 1833/1934, foto Andrej Peunik/Zgodovinski arhiv Ljubljana
Razlog za razstavo je tudi Zlata knjiga častnih meščanov, ki bo izšla sredi junija. Zbiranje gradiva za monografijo je bilo večletni projekt danes že upokojenega kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Janeza Kosa. Kakor je zapisal avtor, monografija »želi podati častno vrsto imen tistih meščanov in drugih, ki so jim Ljubljančani svoje spoštovanje in hvaležnost za njihovo delo za Ljubljano izrazili s podelitvijo pravic, naziva častni meščan, častna meščanka. Je zlata knjiga dolge vrste ljubljanskih zaslužnikov, katerih imena naj zavaruje pred pozabo in jih trdno vtisne v zgodovinski spomin Ljubljančanov.«
Častna meščanka Svetlana Makarovič, foto Marijan Zlobec
Knjiga v svojem uvodu predstavi razvoj mesta in meščanstva in vključuje imena 130 posameznikov, ki jim je Ljubljana v dobrih sto osemdesetih letih podelila naziv častnih meščanov. Največ častnih meščanov ima Ljubljana trenutno iz obdobja habsburške monarhije (69), samostojne Slovenije (38), ki jima sledita obdobje Kraljevine SHS/Jugoslavije (12) in SFRJ, ko so v 46 letih podelili le 9 meščanstev oz. častnih občanstev, kakor se je naziv imenoval takrat. Biografske opise v monografiji spremljajo portreti častnih someščanov in bogato slikovno gradivo, skozi katerega si lahko ogledamo podobe iz zgodovine Ljubljane; izbrani so primeri listin, spremljajo pa jih predmeti iz muzejske zbirke Muzeja in galerij mesta Ljubljane. (Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec