Kot strela z jasnega je priletela vest, da je odstopila aktualna predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner.
Aksinja Kermauner, foto Marijan Zlobec
Razloga doslej še ni navedla, vsekakor pa se je DSP znašlo v še hujših težavah, kot je bilo ob odstopu poprejšnega predsednika Iva Svetine.
Društva danes nikakor niso kakšne nedolžne in pasivne stanovske organzacje, združenja ali povezave, ampak imajo svojo hudo ali močno vlogo tako navznoter, se pravi v državi, kot navzven, v svetu, kar je še kako značilno ravno za DSP, ki je pred mednarodnim srečanjem PEN na Bledu, med mednarodnimi dogajanji (knjižni sejmi), še bolj pa pred nalogami v bližnji prihodnosti, ko bo Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma in Bolonjskega knjižnega sejma (otroške in madinske literature).
Te naloge terjajo od društva, njegovih članov, še bolj pa od države, to je ministrstva za kulturo, maksimalno podporo na vseh potrebnih ravneh.
Ali je Kermaunerjeva opazila, da tega ni, najbrž ali žal ni treba ugotavljati. Podpore ni dovolj, niti ne zavedanja pomena literature in njene večstoletne tradicije za ohranitev slovenske narodne in jezikovne identitete.
To je en vidik, drugi pa je v vprašanju, koliko notranjega zaupanja kolegov članov DSP si je pridobila in koliko ni.
Da DSP nima denarja, je jokal že Ivo Svetina. Kaj bo rekla o tem Kermaunerjeva, pa še čakamo. Verjetno ni pričakovati kaj dosti besed.
DSP naj kar najhitreje izpelje nove volitve in izbere tistega ali tisto, ki je sploh še priravljen prevzeti predsedniško skrb in naloge na svoja ramena.
Ni jih veliko, a kot veste, zadošča eden ali ena.
Od jutri, pa ne gre za prvoaprilsko šalo, Kermaunerjeva ne bo več predsednica DSP.
Aksinja Kermauner je bila za predsednico DSP izvoljena septembra lani. Na glasovanju na predčasnih volitvah po odstopu Iva Svetine so se znašli štirje kandidati, a so člani DSP očitno izbrali slabo. Slab izbor pa pomeni, da je društvo v resnici slabo.
Marijan Zlobec