Bogdan Borčić je pomemben predstavnik visokega modernizma in minimalizma ter eden osrednjih slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja. Razstava »Bogdan Borčić: Slike« v Galeriji Equrna, ki jo bodo odprli danes ob 19. uri, obuja spomin na umetnika, ki so ga poznale in njegovo bogato ustvarjalnost spremljale ter občudovale cele generacije njegovih učencev ali likovno občinstvo več kot pol stoletja.
Bogdan Borčić, Vrata solinarskih skladišč, 2002, akril na platnu, 207 x 207 cm
Ustvarjal je risbe, slike, grafike ter objekte in imel okoli 190 samostojnih razstav ter sodeloval na številnih razstavah pri nas in po svetu. Njegova dela so v pomembnih zbirkah doma in v tujini. Največji opus njegovih del hranita Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki (grafični kabinet) in Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu (slikarska zbirka).
Za umetniško ustvarjanje je prejel več kot petdeset (mednarodnih) nagrad in priznanj in je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.
V Ljubljani se je s samostojno razstavo slik zadnjič predstavil v Galeriji Cankarjevega doma leta 2013, v Galeriji Equrna pa davnega leta 1996, kjer so takrat pripravili razstavo njegovih novih slik.
S tokratno razstavo nadaljujejo tam, kjer se je takrat razstava zaključila. Gre za prikaz Borčićevega slikarskega opusa, ki ga je snoval po letu 2000. Slike sodijo v umetnikovo zrelo obdobje, ko je raziskoval barvno polje in ustvaril dovršeno likovno celoto, katere del so bili tudi skrbno premišljeni okvirji. Barve je nanašal pastozno ali lazurno in dosegel učinek napetosti ali zračnosti kompozicije. Pretanjeni barvni odnosi in liki se tako skladajo s kompozicijskimi prijemi v enoviti harmonični lepoti.
Kustosa razstave sta Arne Brejc, vodja galerije, in umetnikova hči Barbara Borčić, umetnostna zgodovinarka.
Bogdan Borčić na svoji slikarski retrospektivi v Splitu leta 2012, foto Slobodna Dalmacija
Bogdan Borčić (1926-2014)
Bogdan Borčić se je rodil 26. septembra 1926 v Ljubljani. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena in risarsko šolo Franceta Goršeta. Njegova družina se je takoj po okupaciji Ljubljane vključila v odporniško gibanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Kot član SKOJa je deloval v borbeni petorki na terenu Vrtača. Risal in pisal je protifašistične letake in razglase OF in jih doma odtiskoval na preprostem, doma izdelanem ročnem tiskarskem stroju na bazi želatine. Leta 1944 so ga internirali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, kjer se je znašel v krogu umetnikov in kulturnikov. Tam je dobil taboriščno številko 91324 in risal ilegalni časopis Razsvit.
Po drugi svetovni vojni se je vpisal na oddelek za slikarstvo na novo ustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1950. Njegovi profesorji za slikarstvo, risbo in grafiko so bili France Mihelič, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Riko Debenjak, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov, na podiplomskem študiju v specialki za slikarstvo pa Gabrijel Stupica. Med študijem se je udeležil treh mladinskih delovnih akcij, po njem pa ilustriral, bil pedagog in začel razstavljati. Med leti 1952 in 1969 je bil profesor na gimnaziji v Novem mestu, vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo (Pionirski dom), bil strokovni sodelavec revije Ciciban in profesor na Srednji šoli za oblikovanje. Izpopolnjeval se ja na študijskih potovanjih po Evropi in leta 1958 s pomočjo štipendije Moše Pijadeja ustvarjal v ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do leta 1984 na grafičnem oddelku. Leta 1979 je predaval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku Likovne akademije v Monsu v Belgiji.
Nagrade (izbor)
Prešernova nagrade za življenjsko delo (2005)
Bernekerjeva nagrada (1992)
Jakopičeva nagrada (1982)
Župančičeva nagrada (1977)
Nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo (1965)
Nagrade na mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani, Jugoslaviji in po svetu (Bitola, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Subotica, Krakov, Miami, Fridrickstadt, Tokio, Wroclaw, Catania, Udine, Chamalieres). (Po tiskovnem sporočilu)
https://www.slobodnadalmacija.hr/kultura/clanak/id/179148/bogdan-borcic-o-svojoj-retrospektivi-u-splitu-slikarstvo–to-sam-ja
http://museums.eu/exhibition/details/7572/bogdan-borcic-slike-19842013
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/10/28/so-likovne-zbirke-nlb-autocommerce-factor-banke-lahko-del-muzeja-20-stoletja/
https://www.delo.si/novice/slovenija/slavnostna-podelitev-presernovih-nagrad.html
http://www.gpn.si/2019/sl/presernovi-nagrajenci-slo/presernove-nagrade?view=gpn4&Sifra=00058&Tip=2
Marijan Zlobec