V Ljubljani bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev gostovala koprska založba Libris. Predstavila bo pesniško zbirko Kjer oljke cveto Valerije Skrinjar Tvrz. Predstavitev bo potekala v obliki pogovora z avtorico, ki ga bo vodila Irena Urbič. Knjigo so že predstavili na Primorskem, v Hiši kulture v Svetem Antonu na Ta veseli dan kulture v počastitev avtoričine devetdesetletnice.
»Knjiga Kjer oljke cveto pripoveduje o epohalnosti prevrata, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni. Prepleta se s čustvi in življenjskimi zgodbami istrskih ljudi, kot jih je avtorica spoznala med poročevalskim delom iz cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Fikcija se izmenjuje z zgodovinskimi procesi, spomin z literarnim ustvarjanjem – vse zato, da postavlja v ospredje agrarno reformo, ki se je je do zdaj spominjala le turobna koprska uličica.«
Dr. Borut Klabjan
Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v rudarski družini v Zagorju ob Savi, v času, ki so ga zaznamovale hude gospodarske stiske in krize. Otroštvo je preživela v rojstnem kraju in se še kot dijakinja pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti.Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča večtisočglave esesovske divizije.
Po osvoboditvi se je posvetila novinarskemu poklicu in pisateljevanju. Kot poročevalka je prekrižarila Jugoslavijo. Najdlje, skoraj 40 let, je živela v Sarajevu.
Napisala je več kot trideset knjig za mlade in odrasle in več radijskih iger, veliko je tudi prevajala. Za svoje delo je prejela več nagrad. Kruto vojno dogajanje v Bosni in Hercegovini jo je prisililo, da je ob koncu leta 1992 skupaj v možem zapustila sarajevski dom. Zdaj živi in dela v Ljubljani.
Po koncu 2. Svetovne vojne je kot Tanjugova poročevalka delala na Primorskem, točneje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, od koder je leta 1947 poročala o agrarni reformi. V spomin sta se ji vtisnila nepopisna sreča in veselje kolonov, ko so postali lastniki nekoč že svoje in nato zaradi dolgov odvzete zemlje. In prav to je bil vzgib za nastanek knjige Kjer oljke cveto.