V poročni dvorani Pretorske palače v Kopru so pesniku, pisatelju, prevajalcu, kritiku in uredniku Josipu Ostiju podelili prvo mednarodno literarno nagrado mesta Koper, poimenovano pont. Nagrado spremlja, dopolnjuje ali konkretno utemeljuje nova knjižna zbirka, v kateri je kot prvi izšel Ostijev najnovejši avtobiografski, korespondenčni in esejistični roman Črna, ki je pogoltnila vse druge barve.
Josip Osti izziva z interpretacijo življenja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca in identitete Josipa Broza Tita
Josip Osti je bil rojen leta 1945 v Sarajevu, kjer je diplomiral na Filozofski fakulteti. Bil je urednik kulture študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH, urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina, predsednik Društva književnih prevajalcev BiH ter kratek čas lektor/korektor pri založbi Svjetlost.
Mitja Čander, Josip Osti in Aleš Šteger v Kopru, foto FB
Od leta 1990 živi v Sloveniji; najprej je bil v Ljubljani in zadnjih dobrih deset let v Tomaju na Krasu, kjer si je uredil svojo književno domačijo, prizadeval pa si je tudi za postavitev spomeniškega obeležja Srečku Kosovelu, kar mu je pred leti uspelo. Živi kot svobodni umetnik. Doslej je objavil več kot štirideset knjig poezije, proze, esejistike, literarno kritiških in publicističnih tekstov, pripravil pa je še celo vrsto antologij, predvsem slovenske literature.
Nagrado pont skupaj podeljujeta založbi Beletrina iz Ljubljane in Annales ZRS Koper. Z njo želita nagrajevati izjemne literarne dosežke, usmerjene v preseganje meja in iskanje mostov med družbenimi skupinami in kulturnimi skupnostmi.
Nagrado bo v prihodnjih letih obogatila še pisateljska rezidenca za vrhunske ustvarjalce. Pont podpirata Mestna občina Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. “S pontom bomo nagrajevali tiste, ki gradijo mostove in spodbujajo dialog, obenem pa želimo Koper postaviti na mednarodni literarni zemljevid,” je poudarila pobudnica nagrade dr. Vesna Mikolič.
Josip Osti, foto Papirnata hiša/Igor Isakovski
Josip Osti je kot nalašč za prvega nagrajenca, so soglašali direktor Beletrine Mitja Čander, urednik Aleš Šteger, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Rado Pišot, predstojnik koprskega občinskega urada za družbene dejavnosti Timotej Pirjevec in direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco.
Roman Črna, ki je pogoltnila vse druge barve, je napisan v obliki zahvalnega pisma Ostijevemu prijatelju, pesniku Borisu A. Novaku, ki je kot predsednik mednarodnega PEN med obleganjem Sarajeva pomembno pomagal tamkajšnjim ustvarjalcem. Osrednji lik romana je bosanski pesnik in prav tako Ostijev prijatelj Husein Tahmiščić (1931-1999), ki je postopoma izgubljal vid in se bil obenem primoran boriti za preživetje. V roman je vključil esejistične odlomke, izzivalna zgodovinska razmišljanja, kot rečeno zlasti o Lovru Kuharju kot komunistu in komunističnem ali kominternovskem funkcionarju in o Prežihovem Vorancu kot znamenitem slovenskem pisatelju. Tu je veliko še odprtih dilem, ki jih Osti nakazuje, težko pa je nanje odgovoriti, saj je Kuhar veliko let preživel v raznih državah v tujini ter v konspiraciji. Osti piše tudi o odnosih Kuhar – Tito. Simpatična pa je njegova delitev na dve imeni in dva poklica – v enem človeku.
Še hujša je dilema glede identitete Josipa Broza Tita. Osti v nekem smislu nasede tezam, da Tito ni bil Josip Broz, ampak nekdo drug, a te podrobnosti je treba prebrati. Nasploh je vse bolj tema kritičnih zgodovinarjev, ki jih očitno (še) ni. Tu se mi kaže malo “rumenega” zgodovinopisja, ampak Josip Osti je pesnik in lahko malo “pofantazira” ter fantazijam verjame.
Marijan Zlobec