Na edini pregledni stalni razstavi del Zorana Mušiča (1909 – 2005) v Narodni galeriji, ki zaobjema različne slikarske tehnike, bodo spremenili izbor razstavljenih del iz umetniške zbirke umetnikovega brata Ljubana, njegove žene Milade in njune hčerke Vande Mušič. Ta dela so dediči bodisi podarili ali pa posodili za občasne razstave. Dela dokazujejo, da je imel Zoran Mušič, čeprav je ves čas živel v tujini, s svojimi sorodniki v Ljubljani vse povojno obdobje tesne stike in jim hkrati radodarno poklanjal svoja dela v spomin in čustveni stik.
Konjički, (1949), barvna litografija, papir, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
Kdor se je kdaj pogovarjal z Zoranom Mušičem (sam sem imel velik intervju za Sobotno prilogo Dela leta 1979, ob umetnikovi sedemdesetletnici in razstavi v Palači Attems v Gorici) ve, da je bil umetnik zelo topel človek, da je zelo lepo govoril slovensko, pravilno knjižno, da se je znal izražati in bil v mislih popolnoma zbran in jasen. Prav tako je bil ves čas ponosen Slovenec in so vsakršna prilaščanja bodisi Italijanov, Francozov ali celo Avstrijcev, češ da je njihov umetnik, nesmiselna. Res pa je, da je bil rojen v tuji državi in večino življenja preživel v več državah; še najmanjši del življenja je bil v Ljubljani (delno med vojno in nekaj časa po njej, po vrnitvi iz Dachaua).
Vanda Mušič in dr. Barbara Jaki, foto Marijan Zlobec
Zaradi občutljivosti papirnega gradiva in muzejskih standardov razstavljanja bo s stalne razstave umaknjenih 23 del na papirju. Nadomestilo jih bo 26 umetnin, predvsem del na papirju, ki bodo večinoma prvič na ogled javnosti.
Nova postavitev bo na ogled od 7. novembra in bo sledila kronologiji in ciklom znotraj Mušičevega ustvarjalnega opusa. Razstavljenih bo 50 umetnin različnih tehnik: olja, akrili na platnu, risbe, akvareli, gvaši in grafike.
Nizki griči, (1967), barvna litografija, papir, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
Prvič bodo pokazali Mušičeve doslej neznane zgodnje grafike in gvaše iz obdobja pred drugo svetovno vojno, z motivi iz Španije, Maribora in Ljubljane. Predstavili bodo tudi serije grafik Naravni zaslon, Nizki griči in Orientacijska točka iz njegovega poznejšega opusa.
Trg svetega Marka, 1948, akvarel, papir, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
Samo še do jutri, 5. novembra, bo tako možen ogled zgodnjih Mušičevih beneških akvarelov, ki so nastali po njegovi vrnitvi iz taborišča Dachau in po ponovni naselitvi v Benetkah. Zaradi občutljivosti papirnega gradiva se bo za nekaj časa morala umakniti tudi priljubljena serija barvnih litografij konjičkov.
Stalno razstavo Zoran Mušič (1909–2005) je omogočila donacija družine umetnikovega brata. Večina razstavljenih umetnin kot rečeno prihaja iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič.
Vodnikov trg (Motiv iz Ljubljane, Na ljubljanski tržnici), 1941, gvaš, papir, NG S 2342
Zoran Mušič (Bukovica pri Volčji Dragi, 1909 – Benetke, 2005) je najbolj znani slikar slovenskega rodu v 20. stoletju in človek več domovin. Kot slikarski, grafični in risarski mojster je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/05/14/iz-umetniske-zbirke-ljubana-milade-in-vande-music/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/01/27/dnevi-slikarja-zorana-musica-v-narodni-galeriji/
Marijan Zlobec