Beg in izgon kristjanov z Bližnjega vzhoda

Begunska kriza je čedalje večji in vseevropski problem, malokdo pa pozna zgodovino in usodo kristjanov, kot so bili še nekdanji prvotni prebivalci Bližnjega vzhoda, zlasti v državah, kjer vlada sedaj največja kriza in od koder prihaja v Evropo največ beguncev. O prezrti temi, o kateri javno ne spregovorita in ne ukrepata niti papež Frančišek in nemška kanclerka, sicer pripadnica evangeličanske cerkve Angela Merkel, govori knjiga Poslednji kristjani Beg in izgon z Bližnjega vzhoda nemškega pisatelja, doktorja teologije Andreasa Knappa v prevodu Jožeta Stabeja in s spremno besedo teologa in filozofa morale dr. Ivana Janeza Štuheca, ki je knjigo v Nemčiji odkril.

Predstavitev knjige Poslednji kristjani, vse fotografije Marijan Zlobec

Na današnji predstavitvi v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, ki je knjigo izdala, se je ob poslušanju oziroma gledanji še dveh dodatnih slovenskih dokumentov v obliki glasovnega sporočila patra Martina Kmetca o položaju kristjanov, ki so na begu obtičali v Turčiji, od koder ne morejo naprej v Evropo, ker jim turške oblasti ne dajo dokumentov, in še video pričevanje na temelju opravljenih intervjujev Staneta Kerina leta 2016.
Kmetec je zelo suvereno povedal, kakšen je resnični položaj kristjanov, o katerih Evropa ne ve nič, kar pa hkrati pomeni, da jim pri reševanju njihovih problemov ne stopi naproti in jim pomaga, čeprav za pomoč prosijo.
Ob predstavitvi knjige urednice Tadeje Petrovčič Jerina je bilo poudarjeno, da ob poročilih o sirski vojni in islamistični strahovladi na Bližnjem vzhodu le redko kdo omeni usodo tamkajšnjih kristjanov, na katerih se že dolga stoletja lomijo kopja takšnih in drugačnih interesov velesil. Nedavna stota obletnica ponekod še vedno zamolčanega rodomora nad Armenci je bila zgolj bled opomin na preganjanje, ki so mu v tem delu sveta izpostavljeni prvotni krščanski prebivalci. Zaradi neznosnih razmer, ki pogosto izhajajo iz povsem zakonsko utemeljene neenakosti, se njihovo število na Bližnjem vzhodu drastično manjša.

Dr. Ivan Janez Štuhec

Dr.Andreas Knapp je razmere najprej študiral doma, potem pa se podal “na teren” in opravil številne raziskave in predvsem pogovore z ljudmi. Naslov knjige v nekem smislu aludira na vprašanje, ali so tisti, ki jih je Knapp tam srečal, poslednji bližnjevzhodni kristjani ? Knjiga je zgodovinsko in dokumentarno podkrepljena, zato je doživela takojšen velik odmev tako v Nemčiji kot v angleškem prevodu v ZDA, kjer je prejela kar tri nagrade. Knjigo je sicer na svoji poti po Nemčiji odkril septembra 2017 dr. Štuhec in jo predlagal za natis v slovenščini in je verjetno ravno slovenski prevod eden prvih sploh, saj je knjiga izšla leta 2016 in avtor v njej že polemizira (napada) z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je leta 2015 na veliko odprla vrata beguncem in migrantom v Nemčijo.

Jože Stabej

Prevajalec Jože Stabej je spomnil bolj na zgodovinski vidik starodavne prisotnosti kristjanov na Bližnjem vzhodu, pri avtorju pa prepoznal njegova iskanja verodostojnih dokumentov in pričevanj. Njegov prevajalski stik s knjigo mu je razkril podobo kristjanov, ki so na Bližnjem vzhodu ves čas doživljali več hudega kot dobrega. Mi se preveč ukvarjamo z Evropo, premalo pa spoznavamo, kaj vse se je skozi zgodovino dogajalo tam, kamor sega pisatelj te knjige.

Tadeja Petrovčič Jerina

Dr. Štuhec je v svojem nastopu presegel zgolj predstavitev vsebine knjige, h kateri je napisal uvod, ampak je spregovoril širše o problematikah, s katerimi je povezana celo Slovenija, kot ob koncu pogovora z avditorijem še o muslimanskem centru, ki nastaja v Ljubljani.
Štuhec je spomnil, da v Nemčiji že obstajajo tako močni muslimanski geti, da si vanje ne upajo vstopiti drugi prebivalci nemških mest, niti ne policija, ampak samo še specialci. O vračanju migrantov pa je rekel, da so se najhujši islamski teroristi šolali v Evropi, sedanji zavrnjeni begunci, ki morajo Evropo zapustiti, pa se bodo verjetno zlahka rekrutirali v nasprotnike Evrope.
Spomnil se je svojih dveh obiskov Izraela, kjer je nazadnje v Jeruzalemu opazil veliko pozidavo mesta z rezervnimi stanovanje za tiste, ki bi se radi preselili v Izrael, medtem ko za Palestince ni prostora.
Pri gradnji džamij na Balkanu je opazil izključno vpliv arabskega kapitala in pri tem spomnil, da slovenska država nima regulative glede izvora kapitala, s katerim se gradi džamija v Ljubljani. Menil je, da bi moral biti izvor denarja zgolj “domač”, ne pa neznani tuji. Glede same napovedi, kaj bo z muslimani v Ljubljani čez na primer deset let, pa je bil precej negotov ali zadržan. Odvisno je in bo tudi od konkretnih ljudi, ki so ali bodo delovali tu. Spomnil je na avstrijske razmere glede financiranja muslimanskih sakralnih objektov; Avstrija je gradnje zavrnila, če izvor kapitala ni avstrijski in znan.

Dr. Štuhec je predvsem stvaren in kritičen

Štuhec je poleg kritike nemške kanclerke Merkel izrazil tudi kritiko diplomacije Svetega sedeža in samega papeža Frančiška. Vsi so reagirali prepozno oziroma slabo ali pa sploh ne. Vendar pa je bilo iz Štuhečevega nastopa razbrati veliko strpnost, ko je dejal, da imajo različne Cerkve ali religije pravico do svojih cerkva; tudi muslimani v Sloveniji.
V debati smo med drugim slišali, da se papež sedaj preveč ukvarja z raznimi “pedofilskimi” problemi duhovnikov, ne ukvarja pa se z bistvenimi problemi usode krščanstva v sami Evropi. V Sloveniji pa nastopi problem naših cerkva in njihovega financiranja. Štuhec je kritiziral še različne ekstremizme v medijih, tako z ene kot z druge strani, kar pa po njegovem ne ustreza resnici, ki nikoli ni “ekstremistična”. Avtor spremne besede se ni mogel izogniti kazanju odgovornosti ali bolje rečeno krivde velesil za dogajanje v Siriji. Pri papežu Frančišku pa je spomnil, da je šele letos na začetku julija sprejel predstavnike različnih krščanskih Cerkva v Siriji in ugotovil podobno, kot avtor knjige Knapp: da gre za zaton krščanstva v Siriji.

Knjiga je napisana s pozicije trpečega človeka in kot posameznikova usoda.

Marijan Zlobec