Poletni festivali so se končali. 66. Ljubljana Festival je bil po besedah direktorja Festivala Ljubljana in umetniškega vodje Darka Brleka zelo uspešen, čeprav se zdi, kot da vse ni bilo najboljše, tako nedokončane Križanke kot nekaj odpovedi, pa tudi ne razprodane dvorane celo na najboljših mednarodnih koncertih. Proračun 66. Ljubljana je znašal 3,1 milijona evrov, kar je zelo malo za 78 prireditev in 60 tisoč obiskovalcev.
Predstava Goethejevega Fausta v ljubljanski Drami SNG 10. septembra, foto Marijan Zlobec
Primerjava s sklepnim poročilom Salzburških slavnostnih iger pokaže, da tam razpolagajo s skoraj 61 milijoni sredstev za izvedbo programa, zato pa je bilo prireditev bistveno več (206) in obiskovalcev nad 260 tisoč. A tam je žal drugi in drugačen svet, drugačno razumevanje kulture že na državni ravni, česar pri nas ni bilo ves čas nove slovenske države in seveda niti ne letos. Predsednik države Borut Pahor ni prišel na nobeno prireditev, če bi se kaj takega zgodilo v Salzburgu z neobiskom avstrijskega predsednika, bi ga mediji linčali. Seveda v Ljubljani niso prišli niti drugi politiki, še posebej ne “novi”.
Je Tomaž Pandur delal preveč ?, foto Marijan Zlobec
Če so v Salzburg prišli obiskovalci iz registriranih 85 držav, od tega kar 47 neevropskih, takih podatkov za 66. Ljubljana Festival ni, saj statistike ne vodijo. Je pa bilo precej tujcev, celo na komornih koncertih, a se zdi, da številni tujci za kulturno festivalsko dogajanje sploh ne vedo in izvedo, kar v Salzburgu ni možno.
Skupina Laibach je z orkestrom iz Lvova zlahka napolnila Križanke, foto Marijan Zlobec
Prave primerljvosti ni, ker je pri nas žal zanimanje za kulturo, še posebej klasično glasbo, zadnja leta v upadanju, kar kaže zniževanje števila abonentov za cikle klasične glasbe, odsotnost estetske, umetniške ali glasbene vzgoje v šolah, nasploh pa velika ignoranca prireditev s strani najširšega kulturnega kroga profesionalcev, študentov glasbe, gojencev glasbenih šol…Ukvarjajo se z glasbo, a jih hkrati nič ne zanima, kar niso oni sami.
Novi kulturni minister Dejan Prešiček in sklateljica Tina Mauko na koncertu Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, foto Marijan Zlobec
Če ni občinstva, ki bi si nekaj ambicioznejšega zares želelo, ni možno oblikovati pestrosti programov, kot jih ima Salzburg. In če gredo vsi javni kulturni zavodi najraje takoj na dolgi dopust, še manj. Nikjer glasbeniki tako malo ne delajo kot pri nas, a imajo varne plače (SF, Opera, RTV…). In nikjer ni hkrati toliko ignorance, domišljavosti in nadutosti.
Stoječe ovacije za Marcela Alvareza, foto Marijan Zlobec
Delovanje v takem okolju je izjemno težko. Zlasti trpi izvirna domača ali mednarodna festivalska produkcija in koprodukcija. Zato je bila svetovna premiera o Magellanovem potovanju s katalonsko skupino La Fura dels Baus z režiserjem Padrisso velik dogodek, ki pa so ga hoteli nekateri napihnjenci, ki sami nikoli niso nič organizirali, tako rekoč javno osmešiti in njegovo vrednost negirati.
Rolando Panerai in Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Če bi želeli v Cankarjevem letu izvesti kakšno njegovo dramo v festivalski produkciji, ne bi dobili igralcev in vseh drugih kadrov, ki bi žrtvovali poletje in svoje počitnice. Kaj šele Ljubljanska opera, ki je dobesedno gnila in bi jo bilo treba razpustiti, saj večina solistov ne izpolnjujejo kriterijev opernega nastopanja na dovolj kvalitetni ravni…
Avstrijska gledališka in filmska igralka Krista Stadler in Vlado Kreslin, foto Marijan Zlobec
Če je hotel 66. Ljubljana Festival izvesti del poletnega programa, je moral uvoziti hrvaške in italijanske glasbenike, ker naših ni bilo. Program ali njegov del je reševal Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije kot društvo.
Egberto Gismonti v Slovenski filharmoniji, foto Marijan Zlobec
Dokler država od vseh javnih kulturnih zavodov ne bo zahtevala natančna poročila o delu vseh, ki prejemajo državno plačo, da bo jasen pregled za stotine in stotine ljudi, sprememb ne bo. Iz te neodgovorne razpuščenosti ni možno pričakovati nikakršne umetniške kvalitete. Mentaliteta teh “umetnikov” je podobna mentaliteti državne birokracije: hoditi v službo in delati čim manj. V glasbi in glasbenih poklicih je najprej mladostna vznesenost, potem študijska preizkušnja, spoznanje realne kvalitete in pomanjkljivosti, iskanje službe in potem delovanje do končne naveličanosti in sovraštva do vsega umetniškega.
Filharmonični orkester milanske Scale, foto Festival Ljubljana
Posledica je upadanje zanimanja občinstva za vse “njih”. V Avstriji se poletno nedelo javnih zavodov ne more zgoditi, le da se izvajalci preselijo z Dunaja na festivale v Salzburg, Bregenz in drugam. In so nad tem ponosni.
Čajkovski: Pro et Contra, foto Festival Ljubljana
Pri nas nikoli ne bo drugače, dokler ne bodo v ansamblih odprtega tipa delovali mnogi tuji glasbeniki po strogem profesionalnem principu, kot delujejo po Evropi, kot je na primer Kraljevi orkester Concertgebouw sestavljen iz glasbenikov iz 25 držav. In lahko v orkestru Dunajskih filharmonikov igrajo trije slovenski glasbeniki, kot še v mnogih drugih znamenitih orkestrih. Pojejo v tujih operah, plešejo v tujih baletih…
Slovenska mediokritetna in provincialna razmišljanja, vedenja, zahteve in standardi, umetniška kadrovska produkcija AG in vodenje kulturnih javnih zavodov tega ali lastnega okvirja ne presegajo.
Konec spektakla Sfera Mundi, foto Festival Ljubljana
In koncert Marka Letonje s SF s 500 podarjenimi vstopnicami (ob le 762 prodanimi) ni nikakršen umetniški dosežek. Slovenska filharmonija ni na primer objavila javnega sporočila o smrti svojega nekdanjega umetniškega vodje in častnega člana, skladatelja Iva Petrića in se mu zahvalila za ves njegov napor in prispevek k razvoju SF, ki je kasneje začel stagnirati in na koncu močno upadel.
Verdissimo z Diano Damrau, foto Festival Ljubljana
Darko Brlek se zaveda, kakšen je realen, ne umišljen položaj slovenske kulture, saj za svoj festivalski program od države ne dobi niti evra, za razliko od Salzburga z državnimi oziroma javnimi sredstvi v višini 13,4 milijona evrov. Samo Salzburška turistična organizacija je letos za festival prispevala 3,36 milijona evrov, od prodanih vstopnic pa so iztržili nad 30 milijonov ali za deset ljubljanskih festivalov.
Stoječe ovacije na koncertu Verdissimo, foto Festival Ljubljana
Želja po vrhunski klasični kulturi ravno v Sloveniji hitro upada, gostilne pa so v poletnih večerih prepolne in se uresničuje tisto, na kar je Bojan Štih opozarjal že pred tridesetimi leti, namreč da se vsa Ljubljana spreminja v “velikansko pivnico”.
Marijan Zlobec in Leo Nucci
Marijan Zlobec