Festival Ljubljana nadaljuje tradicijo organiziranja spominskih razstav slovenskih kiparjev, ki so sicer zelo znani, tudi mednarodno, a se jih druge galerije in muzeji ne spominjajo. Tako bodo v okviru 66. Ljubljana Festivala pripravili spominsko razstavo v počastitev velikega slovenskega kiparja Janeza Lenassija.
Janez Lenassi, foto Napovednik
Na odprtje kiparske razstave Hommage Janezu Lenassiju: Deset let kasneje, vabijo v ponedeljek, 20. avgusta, ob 20. uri v atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana.
V slovenski likovni prostor je kipar Janez Lenassi (Opatija, 1927–Piran, 2008) odmevno vstopil leta 1960, ko je bil v Novi Gorici postavljen njegov spomenik Edvardu Rusjanu, v železobetonu, kar je pomenilo predrzno odločitev na področju spomeniške plastike. Razstavljena dela, Ravnotežje, 1973, granit; Družina, 1977, marmor; Zaporedje, 1998, marmor, in druga, ki nam izražajo njegovo izjemno občutljivost za izrazne posebnosti materiala, v katerem je ustvarjal, nam bodo odstrla le delček njegove intimne, globoko občutene duhovne dimenzije.
Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec.
Spomenik NOB v Ilirski Bistrici
Janez Lenassi je bil rojen leta 1927 v Opatiji. Od leta 1947 do 1951 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Petru Lobodi in leta 1956 končal še študij specialke pri prof. Borisu Kalinu. Leta 1961 sta skupaj z Jakobom Savinškom dala pobudo za mednarodne simpozije kiparjev v Sloveniji (Seča pri Portorožu in Kostanjevica na Krki), najbolj znani kot Forma viva. Leta 1968 se je z družino preselil v Piran, kjer je živel do smrti leta 2008.
Lenassi je imel več kot 30 samostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je na tridesetih mednarodnih kiparskih simpozijih v Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji, Izraelu, na Japonskem, Italiji, ČSSR, ZDA, Grčiji, na Norveškem in v Sloveniji ter je bil štirikrat mentor na simpozijih v Avstriji, Italiji in Švici.
Spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici
Svoje znanje je posredoval še študentom na kiparski mednarodni poletni šoli Kornarija v Marušičih. Je avtor številnih monumentalnih javnih del doma in v tujini. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Ustvarjal je še kot scenograf, za kar je leta 1962 prejel Sterijino nagrado.
Lenassijev opus šteje prek trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). Leta 2007 je prejel Zlati grb, najvišje občinsko priznanje Občine Piran. Umrl je leta 2008 v Piranu, kjer je skupaj z ženo Marjano Lenassi, dolgoletno ravnateljico piranske knjižnice, živel vse od leta 1968.
Janez Lenassi je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega kiparstva 20. stoletja. Za njegov spomeniški opus velja, da pri svojem kiparskem ustvarjanju upošteva prostor, za katerega išče z njim usklajeno obliko in značilni material. Ali kot je izrekel v enem izmed intervjujev: »Gre za pravilo, ki bi ga veljalo ohraniti tudi do ljudi. Mislim na odnos, ki izključuje egoizem. Tako kot imam sam svoje želje in živim po določenih zakonitostih, tako je tudi s kamnom. Samo da ima on milijone let, jaz pa le desetine, zato ne bi bilo pošteno, da ne bi upošteval njegovih želja, potreb in značilnosti. Kamen si vedno želim postaviti v stanje, v katerem se bo dobro počutil.«
Marijan Zlobec