Mladim nadarjenim glasbenikom je treba pomagati. Tega se zavedata Triple Bridge, Evropski karierni center za umetnike, in projekt Music Up Close Network, i daje mladim evropskm glasbenikom vakoleto priložost, da izkoristijo edinstveno glasbeno druženje s priznanimi glasbeniki, potem pa nastopajo samostojno. To se je nocoj zgodilo s koncertom Godalnega kvarteta Vollmond v Viteški dvorani Križank v okviru 66. Ljubljana Festivala.
Godalni kvartet Vollmond, vse fotografije Marijan Zlobec
Jump Start mladim nadarjenim glasbenikom omogoča mednarodno izobraževalno gostovanje na najvišji umetniški ravni. Tokrat je godalni kvartet nastopil v na hitro spremenjeni zasedbi, ko je violončelistko Ano Dulović zamenjal Pavle Savić. Sprememba zasedbe ob že znanem in napovedanem koncertu v Ljubljani ni lahka, kar pa se je na samem koncertu izkazala kot dobra rešitev, čeprav sedaj nimamo več ženskega godalnega kvarteta, a kot je videti, niti ženske same ne morejo vladati v glasbenemu svetu. Vedno kdo “moti”.
Milana Bjelobaba in Luna Kostadinović
Čeprav je bil kvartet predstavljen kot sestavljen iz mladih profesionalnih glasbenic iz Srbije in Črne gore, so v resnici vsi nastopajoči samo Srbi oziroma Srbkinje; kot prvi violinistki sta se izmenjali Luna Kostadinović (iz Lazarevca) in Milana Bjelobaba (iz Zaječara), violistka pa je bila Aleksandra Kijanović (iz Beograda), prav tako je Beograjčan Pavle Savić. Res pa je, da igrata Luna Kostadinović in Milana Bjelobaba v simfoničnem orkestru v Podgorici.
Violistka Aleksandra Kijanović
Za svoj ljubljanski festivalski in hkrati predstavitveni koncert si je Godalni kvartet Vollmond zadal težko nalogo; dva dolga godalna kvarteta Josepha Haydna in Ludwiga van Beethovna.
Violončelist Pavle Savić
Ta klasicistični glasbeni izziv se je izkazal kot smiseln in zahteven, v dialogu s srednjeevropsko duhovno podobo, ki je sama po sebi vendarle bolj literarna, če ne pride do njene oživitve na koncertnih odrih vedno znova in znova, kar pa v današnjem glasbenem svetu, ki predvsem išče hitrih in modnih zvočnih efektov, ni lahko.
Luna Kostadinović je igrala prvo violino v Haydnovem kvartetu
V tej izbiri vidim tvegajoči pogum, kar pa hkrati prinaša določene zahteve in nastavlja pasti, še posebej v pričakovanosti popolnega zlitja v skupnem muziciranju (tega je bilo nocoj kar precej), kot v vsebinski, izrazni, dinamični in stilni členitvi posameznih stavkov in njihovem združevanju v povsem dodelano skupno zvočno podobo ali celoto. Tu je bilo vsaj na začetku, tako pri Haydnovem Godalnem kvartetu št. 4 v D-duru, op. 20 (iz cikla šestih kvartetov), kot v Beethovnovem Godalnem kvartetu št. 7 v F-duru, op. 59 “Razumovsky” (prvi od treh s tem skupnim imenom in iz srednjega obdobja skladateljevih godalnih kvartetov), oba sta napisana v štirih stavkih, še nekaj zadreg, negotovosti, šibkosti in okornosti. Pri obeh kvartetih so se glasbenice in glasbenik razživeli šele v tretjem in četrtem stavku, (pri Haydnu v ciganskem stilu, pri Beethovnu pa na rusko temo po želji naročnika, ruskega ambasadorja na Dunaju, grofa Andreasa Razumovskyja), medtem ko je bil bolj problematičen sam začetek; manjkal je takojšni glasbeni pogum, povezan s suverenostjo nastopa, večjo intenzivnostjo igre in še z večjim muziciranjem, ki hkrati naredi vtis pravega profesionalizma in s tem daje pečat celotne koncertne uspešnosti. Če je Haydnov kvartet iz leta 1772, je Beethovnov iz leta 1806, a sta bila oba že močno etablirana glasbenika. Bil bi celo vtis, da je bil Haydn tu kompozicijsko pogumnejši.
Milana Bjelobaba je igrala prvo violino v Beethovnovem kvartetu
Z novo zasedbo in seveda vajami z njo, ima Godalni kvartet Vollmond še lepo perspektivo. Če začneš s klasicizmom, so drugi stili in obdobja lažji.
Marijan Zlobec