Po pričakovanju, glede na strukturo žirije in anemičnost ter konservativnost njenega predsednika, je letošnjo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta ekipa sodcev prisodila pisatelju Dragu Jančarju za njegov roman In ljubezen tudi.
Drago Jančar, foto Marijan Zlobec
Tu ni rešitve za vse “drugačne” poetike. Žirija je preveč strahopetna. Drago Jančar je tako prejel kresnika že četrtič. S tem seveda ni njegov roman nič boljši in še manj slabši. Je natanko tak, kot je napisan. Podobno orokavičeno, da ne rečem strahopetno je žirija odločila lani.
Štiričlanska žirija je ostala enaka lanski; predseduje ji dr. Tone Smolej, profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v njej pa sodelujejo še Tina Vrščaj, pisateljica in literarna kritičarka, Tina Kozin, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia, ter dr. Alen Albin Širca, asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Igor Bratož, literarni kritik in novinar v kulturni redakciji Dela, je tajnik nagrade.
Drago Jančar je nagrado kresnil dobil že za romane Zvenenje v glavi (leta 1999), Katarina, pav in jezuit (leta 2001) in To noč sem jo videl (leta 2011). S tem je postal avtor, ki je dobil največ Delovih nagrad za najboljši slovenski roman. Andrej E. Skubic in Goran Vojnović sta kresnika dobila trikrat.
Žirija je za finale sicer izbrala In ljubezen tudi Draga Jančarja, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša, Starec in jaz Sarivala Sosiča in Sveti boj Vlada Žabota.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/04/21/drago-jancar-lahko-gres-ti-iz-maribora-ne-more-pa-maribor-iz-tebe/
Marijan Zlobec